Slaba preskrba 
z domačo zelenjavo

Pri Giz stavijo na blagovno znamko Slovenska zelenjava.

Objavljeno
27. oktober 2011 21.53
Posodobljeno
27. oktober 2011 21.53
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana  – Z ustanovitvijo gospodarskega interesnega združenja GIZ Slovenska zelenjava je bil te dni narejen korak k bolje organizirani in povezani pridelavi in prodaji, in sicer s ciljem precej povečati lokalno pridelavo in povečati zdaj že katastrofalno nizko samopreskrbo.

Slovenija, ki je bila pred dvema desetletjema 70-odstotno samopreskrbna z vrtninami in zelenjavo, je lani padla na komaj kaj več kot 30 odstotkov lastne preskrbe z zelenjavo. Ustanovitev GIZ Slovenska zelenjava (ustanoviteljice so kot pravne osebe kmetijske zadruge z zelenjadarsko proizvodnjo in člani, usmerjenimi v to pridelavo) naj bi bila torej napoved boljših časov tako za pridelovalce kot potrošnike, ki želijo kupovati doma pridelano hrano. S povečevanjem pridelave se bo povečeval tudi delež samopreskrbe – izračuni kažejo, da že za odstotek višja stopnja samopreskrbe pomeni tudi več kot tisoč novih delovnih mest.

Za prepoznavnost in uspeh je pomembna skupna blagovna znamka in enotna embalaža, s katero bodo ob ponudbi tuje zelenjave na prodajnih policah konkurirali domači pridelovalci, je prepričan Ivan Bučar, predsednik GIZ. Zagotavlja, da bo vztrajen in trd borec za plasma slovenskega pridelka v prepoznavni slovenski embalaži na prodajnih policah tudi v prodajni verigi velikih trgovcev pri nas. V sedanjih razmerah ga bolj kot to, da slovenska zelenjava ne bi našla kupcev, skrbi, da pridelovalci ob sedanjih proizvodnih količinah ne bi mogli izpolniti povpraševanja.