Tiskane izdaje
Ljubljana – Podjetja v nemški lasti, ki delujejo v Sloveniji, so letos precej bolj optimistična kot lani, čeprav še naprej opozarjajo na »stare« probleme - nefleksibilnost trga dela in visoko davčno obremenitev.
Niti eno od vprašanih podjetij letos ni menilo, da je njegov trenutni poslovni položaj slab, kar 83 odstotkov pa jih ocenjuje, da je dober. Lani je bilo podjetij v težavah šest odstotkov, optimističnih pa 55 odstotkov. Tudi splošne gospodarske razmere ocenjuje kot pozitivne več podjetij kot lani, večje priložnosti vidijo tudi v izvozu, investijah in zaposlovanju.
»Dobra novica je, da so podjetja optimistična, verjamem pa, da razmišljajo tudi o morebitnih tveganjih, ki jih prinašajo nekatere zunanje okoliščine,« je Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, odgovorila na vprašanje, ali je v času, ko se Evropa sooča z brexitom, varnostnimi grožnjami, težavami v šengenskem območju in koncepti »Evrope več hitrosti«, tak optimizem upravičen in kako dolgo lahko traja.
»Tako nemška kot slovenska podjetja so že šla skozi različne krize, a so ohranila tesne medsebojne vezi. Verjamem, da lahko ta odnos gradijo še naprej, pravzaprav se v konceptu industrija 4.0 vse več govori o tem, da tradicionalni uvoz in izvoz nadomešča sodelovanje. Po drugi strani pa najbrž lahko pričakujemo, da se bo gospodarska rast v drugi polovici letošnjega leta nekoliko umirila,« je dodala.
Gertrud Rantzen Foto: Leon Vidic/Delo
Slovensko-nemška gospodarska zbornica gospodarsko okolje ocenjuje s pomočjo 21 lokacijskih faktorjev, med katerimi so podjetja v Sloveniji letos pretežno vsa ocenila bolje od preteklega leta. Raziskava poteka v 16 državah srednje in vzhodne Evrope, vanjo je bilo vključenih 1200 podjetij, v katerih je lastniško udeležen nemški kapital. Na anketna vprašanja je odgovorilo približno sto podjetij iz Slovenije.
Stroški dela povzročajo slabo voljo
Največje izboljšanje so podjetja zaznala na področju infrastrukture, dostopa do subvencij in predvidljivosti gospodarske politike. Že tradicionalno so udeleženci raziskave med lokacijskimi dejavniki v Sloveniji pozitivno ocenili članstvo v EU, produktivnost zaposlenih in zadovoljstvo z lokalnimi dobavitelji.
Slabo voljo pa podjetjem z nemškim kapitalom v Sloveniji povzročajo predvsem stroški dela, fleksibilnost delovnega prava, davčni sistem in davčna obremenitev.
V primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope se je poslabšala razpoložljivost in kakovost lokalnih dobaviteljev, pri čemer gre razlog iskati predvsem v polni zasedenosti proizvodnje v predelovalni industriji v Sloveniji zaradi povečevanja izvoza. Izboljšala pa se je privlačnost Slovenije kot investicijske destincije za nemška podjetja, saj se je z lanskega petega povzpela na drugo meto, takoj za Češko – in se vrnila na položaj iz leta 2012.
Blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo je lani prvič prebila magično mejo 10 milijard evrov in se ustavila pri 10,35 milijarde evrov, kar je 5,8 odstotka več kot leta 2015. To predstavlja več kot 20 odstotkov zunanjetrgovinske menjave, so še poudarili na zbornici.
Vrednost nemških naložb na zbornici na 2,87 milijarde evrov, medtem ko je po podatkih Banke Slovenije do konca 2015 iz Nemčije v Slovenijo prišlo nekaj več kot milijardo evrov naložb. Razlika nastaja, ker veliko nemških podjetij v Sloveniji deluje preko podružnic v Avstriji, kar je za centralno banko avstrijska naložba.
V tujini bolj cenjena
»Najslabša mesta so za Slovenijo žal že nekaj let rezervirana na področju davčne in delovnopravne zakonodaje. Dejstvo sicer ostaja, da Slovenijo z gospodarskega stališča veliko bolj cenijo v Nemčiji in drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope, kot jo cenijo sami državljani. Glede na mnenje podjetij, da mini davčna reforma posebnega učinka ni imela, je sedaj čas, da vlada izkoristi dobre gospodarske pogoje za celovito reformiranje davčne, delovnopravne, zdravstvene in pokojninske zakonodaje, katerih cilj bi moral biti ustvariti dobro okolje za najvišja delovna mesta regionalnih sedežev velikih multinacionalk,« je še povedala Gertrud Rantzen
