Slovenija prihodnje leto uvaja kvote

Ljubljana - Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je za leto 2016 napovedala zakon, ki bo v slovenskih podjetjih uvedel kvote za manjšinski spol. Gre za uresničevanje evropske direktive o enakosti spolov, ki je v evropskem merilu obvezujoča za vsa podjetja, ki kotirajo na borzi.

Če bi se Slovenija držala minimalnih zahtev direktive, bi predpis zadeval le 18 slovenskih podjetij, zato se na ministrstvu nagibajo k temu, da bi zakon razširili tudi na druga podjetja in organizacije. Za koga vse naj bi veljala vsaj 40 odstotna zastopanost manjšinjskega spola na vodstvenih položajih zaenkrat še ni znano.

Predlog besedila državam članicam EU sicer omogoča veliko prožnosti; do konca leta 2020 lahko dosežejo 40 odstotni delež manj zastopanega spola na neizvršnih direktorskih mestih družb, ki kotirajo na borzi, ali pa do konca leta 2020 dosežejo 33 odstotni delež manj zastopanega spola na izvršnih in neizvršnih direktorskih mestih skupaj. Če imajo države druge učinkovite ukrepe in že izpolnjujejo zahteve direktive, jim ne bo treba spreminjati nacionalnih zakonodaj.

Po besedah Kopač Mrakove na resornem ministrstvu v sodelovanju s podjetji že pripravljajo vsebinsko podlago osnutka novega zakona, ki naj bi šel v javno razpravo že v drugi polovici leta 2016. »Praksa v drugih držav in na področju političnega odločanja kaže, da se spolna struktura na ključnih položajih spremeni samo takrat, ko to določa zakonodaja. Če bomo čakali, da se spremembe v družbi zgodijo same od sebe, bo trajalo predolgo časa,« meni ministrica, ki je prepričana, da se bodo razmere v javni sferi začele hitreje spreminjati, ko bodo dolžnosti med spoloma bolj enakomerno porazdeljene tudi v zasebnem življenju. Čeprav smo ženske v Sloveniji na trgu dela zastopane v enakem odstotku kot moški in smo bolj izobražene, smo na menedžerskih položajih v gospodarstvu v manjšini.

Kar zadeva enakopravno zastopanost žensk in moških na vodstvenih položajih je Slovenija po osamosvojitvi nazadovala. Po podatkih, ki jih je navedla Sonja Šmuc iz Združenja Menedžer, je bilo tedaj med menedžerkami 23 odstotkov žensk, danes jih je v upravah večjih podjetij le še 20 odstotkov.

V gospodarstvu več seksizma

K posnetku dejanskega stanja v Sloveniji sta pomembno prispevali raziskavi o kariernih poteh slovenskih menedžerk in menedžerjev, ki so ju opravili na Fakulteti za družbene vede (FDV) in na ministrstvu za delo. Rezultati kažejo, da moški v Sloveniji prvo menedžersko funkcijo sprejemajo pri 29, ženske pa pri 31 letih. Moški neformalne stike ocenjujejo kot pomembnejše za karierno napredovanje kot ženske, medtem ko ženske menijo, da bi povečale možnost za doseganja najvišjih položajev, če bi spletale več neformalnih socialnih mrež. Moški so prepričani, da je očetom težje graditi menedžersko kariero kot moškim brez otrok, izkušnje obeh spolov pa kažejo, da je težje materam kot ženskam brez otrok. Skoraj vsi moški (97 odstotkov) menijo, da niso bili deležni strožjih standardov kot ženske, ko so drugi ocenjevali njihovo delo, o čemer je zase prepričanh le 61 odstotkov žensk. Ženske bolj kot moški ocenjujejo, da morajo za enako priznanje na delovnem mestu delati več kot moški in da imajo menedžerji večji vpliv kot menedžerke pri sprejemanju pomembnih odločitev v njihovem podjetju. Večina žensk in le slaba petina moških meni, da bi v Sloveniji morali uvesti kvote za enakovredno udeležbo na mestih odločanja v gospodarstvu.

Na ministrstvu za delo so v 543 organizacijah v zasebnem in javnem sektorju raziskovali preglednost izbora vodstvenih kadrov. Izkazalo se je, da je v zasebnem sektorju v delovnih okoljih bistveno več seksizma in da obstajajo tudi bolj zaprte moške mreže. Tudi sicer je v gospodarstvu delovno okolje do žensk bolj neprijazno kot do moških.

Primer Petrola

Pilotski projekt Vključi.vse je potekal v podjetju Petrol, kjer je v menedžmentu 35 odstotkov žensk. Za sodelovanje so se po besedah predsednika uprave Tomaža Berločnika odločil na podlagi rezultatov, ki kažejo, da so dosežki spolno uravnoteženih gospodarskih družb boljši, v takšnih družbah se v kriznih časih tudi bolje odločajo. Na to naj bi kazale razmere v bančništvu v letih 2008 in 2009.

V sklopu projekta so v Petrolu uvedli obvezne letne razgovore, ustanovili poslovno akademijo Petrol, v okviru katere 25 najperspektivnejših zaposlenih pošljejo na posebno šolanje, uvedli so sistem mentorstva in triletno interno akademijo za vodenje, v katero je vključeno okrog 40 zaposlenih. Pri tem ni nepomembno, da imajo certifikat družini prijazno podjetje.