Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je po globalnem inovacijskem indeksu, ki države razvršča po stopnji inovativnosti, na 28. mestu med 141 državami, najbolj inovativne države so še vedno Švica, Velika Britanija, Švedska, Nizozemska in ZDA.
Kaj pomeni dostopnost do kreditov
Slovenija je na lestvici ohranila lansko 28. mesto in je bila glede na sedem glavnih kriterijev za ocenjevanje najbolje ocenjena na področju kreativnosti, najslabše pa področju razvitosti trga. Kriterij razvitosti trga vključuje dostopnost do kreditov, investicije ter trgovino in konkurenco. V eni od naših večjih bank so, ko smo jih prosili za komentar izpostavljene slabe dostopnosti do kreditov, ki tlači k tlom našo inovativnost, odgovorili, "da bilo po treba poznati vsebino indexa tj. kaj pomeni "dostopnost " do kreditov..., preden komentiraš...".
Ko Slovenija premaga Kitajsko
Skupina 25 vodilnih inovativnih držav - vse z gospodarstvi z visokimi dohodki - ostaja v veliki meri nespremenjena, ugotavljajo pri globalnem svetovalnem podjetju AT Kearneyu, ki objavlja globalni inovacijski indeks skupaj univerzo Cornell iz ZDA, poslovno šolo INSEAD in Svetovno organizacija za intelektualni kapital (WIPO). Irska se je, denimo, v primerjavi z letom 2014 prebila za tri mesta višje na osmo mesto in je tako že med desetimi najbolj inovativnimi, Avstrija za dve na osemnajsto, Češka iz 26. na 24. mesto.
A tudi Slovenija ni od muh, čeprav je ostala na 28. mestu tudi letos, je na tej poziciji premagala Kitajsko, ki je tudi letos, tako kakor lani, na 29. mestu.
Marko Derča, podpredsednik v A. T. Kearneyju, pravi: ''Prepoznavanje vloge inovacij kot gonila gospodarske rasti za podjetja in javni sektor predstavlja priložnost za nadaljnji razvoj konkurenčnih prednosti in ustvarjanje živahnega nacionalnega inovacijskega okolja. Več povezovanja velikih podjetij z majhnimi podjetji in startupi pri razvoju in trženju inovacij je lahko ključni dejavnik za preskok gospodarstva v višjo prestavo.''Povezati znanost in podjetja
Dr. Marko Jaklič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani opozarja: " Na hitro: potrebna bi bila nova vizija in reforma celotnega raziskovalno inovacijskega sistema, ki bi morala biti krovna reforma (temu bi se morala podrediti reforma trga dela, reforma pokojninskega sistema, šolska reforma, Strategija pametne specializacije,…). Živimo namreč v 3. in vse bolj v 4. industrijski revoluciji in Slovenija je zaradi stopnje gospodarske razvitosti že več let pred izzivom, da postane inovativna družba (in ne več družba zasledovalka). Torej - dva pomembna in povezana izziva hkrati. Slovenija je 2011 sprejela novo Raziskovalno inovacijsko strategijo, ki pa še danes nima primernega zakona, ki bi urejal to področje (in podpiral strategijo). Eno od pomembnejših vprašanj je, kako povezati znanost (raziskovalno dejavnost) s podjetji (inovativnost). Področje prenosa znanja je izjemno neurejeno in ne spodbuja prenosa znanja. Še manj spodbuja mednarodno sodelovanje v “prenosu znanja”. Žal se dogaja ravno nasprotno; na univerzah in JRO-jih smo vse manj motivirani za takšno delo, saj nas vse bolj dušijo v logiki “javnih uslužbencev”.
Slovenija povečala vlaganja v R&R za več kakor 40 odstotkov
Bojan Ivanc, vodja analitske skupine SKEP na GZS ugotavlja, da uvrstitev Slovenije na 28. mesto v družbi 141 svetovnih držav nikakor ni slaba. Ivanc: "Sodimo v petino držav z najvišjo vrednostjo tega indeksa. Med državami EU smo na 19. mestu, pri čemer zaostajamo za primerljivo razvitimi državami kot so Češka, Malta in Španija, vendar smo še vedno pred Slovaško, Madžarsko in Poljsko. Pohvalno je, da smo bili kot država uvrščeni na visoko 4. mesto na lestvici držav, ki so vlaganja v R&R od krize povečala (za 44 odstotkov). To je predvsem posledica večjih vlaganj gospodarskih družb, saj je država svoje financiranje R&R zniževala."
Slab dostop do posojil, nerazvit kapitalski trg
A tudi na GZS med slabe dejavnike, ki Slovenijo potiskajo glede inovativnosti navzdol, štejejo težave pri pridobivanju posojil. Ivanc: "Med problematičnimi dejavniki, ki Sloveniji znižujejo končno uvrstitev, velja izpostaviti težavo pri pridobivanju posojil, indikatorji povezani z majhnostjo in nerazvitostjo domačega kapitalskega trga (ki delujejo kot nekak nadomestek za bančna posojila). Inovacijske povezave med gospodarstvom in izobraževalnim sektorjem so prešibke, prav tako stanje razvoja poslovnih grozdov. Pri pridobivanju znanja iz tujine precej zaostajamo, saj je uvoz visoko-tehnoloških proizvodov nizek, prilivi od tujih investicij so nizki. Pričakovati je, da se bo uvrstitev Slovenije na tej lestvici z leti izboljševala. Na eni strani je sentiment gospodarstva danes precej visok, na drugi strani smo s privatizacijo nekaterih podjetij izboljšali uvrstitev pri nekaterih kazalnikih povezanih s tujimi naložbami."
