Tiskane izdaje
Ljubljana − Na pobudo Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) in ob podpori javne agencije Spirit se te dni odpravlja v San Francisco in v tamkajšnjo Silicijevo dolino gospodarsko-razvojna delegacija s predstavniki vlade, več slovenskih podjetij in Inštituta Jožef Stefan.
Seznam visoko tehnoloških podjetij, ki jih nameravajo obiskati med 20. in 24. septembrom, med drugimi vključuje tudi IBM, Cisco, Hewlett Packard Enterprise, Boston Consulting Group, Microsoft, Nasa itd., ko se jim pridruži še vladni del delegacije − vodil ga bo podpredsednik vlade in minister za javno upravo Boris Koprivnikar −, pa bodo obiskali podjetja, kot so Uber, Celtra (sedež ima v ZDA, razvoj pa ohranja v Sloveniji), Tesla, LinkedIn, Facebook, Google itd., pa tudi univerzo Stanford, kjer že nekaj generacij delujejo tudi Slovenci, ki soustvarjajo Silicijevo dolino.
V San Joseju v Silicijevi dolini bodo odprli tudi slovenski pospeševalnik ABC Global Home, je povedala izvršna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik.
V Sloveniji imamo vrhunsko znanje in inovativnost in želimo zgraditi tudi vrhunsko okolje za razvoj, je povedal Koprivnikar. V ZDA bodo obiskali tudi korporacije, ki so vodilne na področju novih poslovnih modelov sodelovalne ekonomije. »Z njmi smo navezali iskreno sodelovanje, v Slovenijo pa bi radi pripeljali razvoj teh korporacij, da bi z njimi začeli trajno sodelovati in da bi začeli uporabljati njihove najsodobnejše tehnologije.«
Da bi izboljšali okolje za nove poslovne modele in storitve, bi sicer morali v Sloveniji zdaj sistemsko urediti štiri ključna področja: »Treba je urediti delovnopravna razmerja. Recimo, kaj je voznik, ki vozi za Uber: je zaposlen ali to počne v prostem času − to je novo, tega prej ni bilo. Urediti moramo plačilni promet, obdavčitve (da se plača davek od dodane vrednosti, ker to ni delovno razmerje) in urediti moramo varstvo potrošnikov in javnega interesa. Torej, urediti moramo, kdo varuje potrošnika, ki je dobil svojo storitev prek nekoga, ki je samo posrednik, in ne izvajalec. Kaj je nekdo, ki oddaja sobo prek Airbnb: je hotelir, je privatna oseba, je to hobi ali dodatna dejavnost. To so rešitve, ki jih v zakonodaji ni, ker ti modeli pred nekaj leti še niso obstajali, zato želimo ustvariti okvir, kjer bi vsi ti načini lahko delovali,« je pojasnil Koprivnikar.
