Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski izvozniki so boljši, kot bi človek pričakoval od dvomilijonske države, je komentiral Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve (ISR). Izvoz v Rusijo, Bosno in Hercegovino, ZDA in druge države namreč precej presega pričakovanega.
Z gravitacijskim modelom, standardno empirično metodo v ekonomiji, je namreč mogoče napovedati, koliko bi posamezna država morala izvoziti v druge države. Na podlagi tega modela so na ISR ugotovili, na katerih trgih zunaj EU se slovenski izvozniki najbolje odrežejo. Na prvem mestu je tradicionalna slovenska partnerica Rusija. Sledijo ji BiH, ZDA, Švica, Turčija, Alžirija, Kitajska, Makedonija, Ukrajina in Črna gora. Kljub temu obstajajo potenciali za povečanje izvoza visokotehnoloških izdelkov v številne države, denimo v zalivske države in daljno Azijo.
Med državami, ki niso članice EU, pa Slovenija vanje izvozi več od napovedi gravitacijskega modela, je tudi Turčija. Na ISR vidijo možnost večjega izvoza slovenskih farmacevtskih izdelkov v Turčijo, pri čemer bi se podjetja lahko oprla na kanale, ki jih je odprla uspešna prodaja slovenskih medicinskih instrumentov. Možnosti za večji izvoz visokotehnoloških izdelkov, denimo farmacevtskih, so tudi na Kitajskem, v Makedoniji, Črni gori, Saudski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Indiji.
Po drugi strani model ne pokaže, kje so slovenski izvozniki slabši od pričakovanj.
Ugodne napovedi
Poslovna klima v evroobmočju, kamor slovenska podjetja izvozijo največ blaga in storitev, se je v zadnjih treh mesecih dvignila na najvišjo raven v zadnjih petih letih. Gospodarska rast v Evropi se bo prihodnje leto nadaljevala, po napovedih Mednarodnega denarnega sklada pa bo imel po recesiji pozitivno rast tudi pomemben slovenski izvozni trg Rusija. Napovedi za slovenske izvoznike so torej ugodne. Urad za makroekonomske analize in razvoj tako za letos napoveduje 5,7-odstotno, za prihodnje leto pa 5,5-odstotno rast izvoza.
Tudi v gospodarstvu pritrjujejo napovedim analitikov. Nabavniki v podjetjih namreč poročajo o rasti povpraševanja v večini dejavnosti, pri čemer izstopajo banke, farmacevtska industrija, vozila, gradbeni materiali in transport, je pojasnil glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. »Obseg novih naročil ostaja na tako visoki ravni že leto in pol. Izkoriščenost kapacitet se je približala predkrizni ravni, kar pomeni, da bodo podjetja v tej fazi morala povečati investicije kot tudi zaposlovanje. Pričakujemo tudi rast posojil v prihodnjem letu,« je dodal.
Po podatkih statističnega urada je tri četrtine slovenskega izvoza namenjenega v Evropsko unijo, največ v Nemčijo in Italijo. Med krizo je Slovenija povečala izvoz tehnološko zahtevnejših dejavnosti, kar je posledica krčenja tehnološko manj zahtevnih in manj konkurenčnih panog v predelovalni dejavnosti. Slovenija pa za razvitejšimi članicami Evropske unije zaostaja zlasti pri dodani vrednosti izvoza storitev, a je kljub temu močno popravila bilateralne tokove zaradi visokotehnološko zahtevnih dejavnosti, predvsem farmacevtske in kemične industrije, je pojasnil Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve (ISR).
Prenos znanja na akademiji za internacionalizacijo
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je napovedal, da bo vlada do konca januarja predvidoma sprejela mednarodne izzive 2017–2018. Ključnih sprememb glede na zdaj veljavni akcijski načrt za slovensko internacionalizacijo ne bo, so povedali na ministrstvu: »Bomo pa nekoliko spremenili določene tuje trge ter poskusili še bolj fokusirati mednarodne aktivnosti vseh resorjev, da bi dosegli kar najboljši učinek.« Cantarutti je dodal, da med prioritetnimi trgi predvidoma ne bo več Turčije, medtem ko mednje ostajajo uvrščene ZDA in Japonska.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Goran Novković je na letošnjem vrhu gospodarstva ocenil, da je sistemska podpora izvozu dobro nastavljena, a je preveč osredotočena na tretje trge. »Mogoče so tretji trgi bolj na očeh, vendar smo ogromno delovali v balkanskih državah in Evropski uniji. To so naši ključni trgi. Aktivnosti na trgih so sorazmerno velike glede na izvoz,« je odgovoril Cantarutti.
V prvem četrtletju prihodnje leto bo po Cantaruttijevih besedah objavljen razpis za spodbujanje povezovanja in skupnega nastopa na tujih trgih, še naprej bodo podpirali sejemske nastope in tržne raziskave. »Veseli me, da bo v prihodnjem letu kar precej kohezijskega denarja na voljo izvoznikom,« je dodal. Napovedal je še akademijo za internacionalizacijo. Ta bo namenjena izobraževanju malih in srednjih podjetij, ki se podajajo na tuje trge. Na njej bodo predavali profesorji z ekonomske fakultete, predstavniki ustanov, kot je Spirit, večinoma pa bodo svoje izkušnje predstavljali gospodarstveniki.
Na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo tudi zakon o investicijah. »Pripravljamo ga na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili pri privabljanju tujih investitorjev, denimo Yaskawe. Z njim bomo redefinirali postopke, spodbude ter ga zastavili v duhu s časom, da bomo lahko pri pridobivanju tujih investicij bolj proaktivni,« je napovedal Cantarutti. Dejal je, da je zanimanja tujih vlagateljev več kot v preteklosti. Za prihod v Slovenijo se pogovarjajo, denimo, z dvema podjetjema, enim farmacevtskim in drugim s področja visokih tehnologij.
