Tiskane izdaje
Drugi dan Managerskega kongresa v Portorožu, ki ga organizira Združenje Manager, je bil pogled usmerjen v prihodnost. Kaj bo vplivalo na gospodarske družbe v prihodnosti? Rast in staranje prebivalstva, razvoj dogodkov v največjih gospodarstvih, kakršni sta Kitajska in ZDA, ter digitalizacija in vzpostavljanje pametne infrastrukture, je naštel ustanovitelj in vodja švicarskega think thanka W. I. R. E. Stephan Sigrist.
Podjetja se morajo prilagoditi za pridobivanje in analiziranje velikih količin podatkov. Do strank morajo ubrati individualni pristop, 3D-tiskalniki, denimo, omogočajo proizvodnjo prilagojeno posamezniku. »V ekonomiji prihodnosti bo podjetnik vedel vse o trgu, ponudba in povpraševanje bosta vzporedna. To je idealni kapitalizem,« je dejal Sigrist. A ta teorija ima več tveganj. Eno od teh je, da se bodo tržni deleži velikih podjetij zmanjšali, saj bo več nišnih proizvajalcev. Večina drugih tveganj je po Sigristovih besedah povezana s pridobivanjem in analizo podatkov: nimajo vse podjetja dostopa do potrebnih podatkov o kupcih, po drugi strani je podatkov lahko več, kot jih je mogoče obdelati, zato se zaradi digitalizacije in prevelike količine podatkov lahko poveča netransparentnost in zapletenost.
Ena od sprememb, ki jo doživljajo podjetja in ki jo lahko izkoristijo, je generacija Y. Podjetja bi bila presenečena, kako veliko zaposlenih je iz generacije Y, je poudarila Bojana Zupanič, ki se ukvarja z upravljanjem kadra. »Treba je ustvariti okolje, da bodo različne generacije v podjetju sobivale in se druga od drugega učile. Ta generacija je v podjetja prinesla zelo veliko svežine, sproščenosti, da se ne bojimo tehnologije, da se ne bojimo eksperimentirati.«
Zagonska podjetja bolje pripravljena
Ali so slovenska podjetja pripravljena na izzive prihodnosti? »Slovenska zagonska podjetja gotovo kažejo zelo veliko vitalnost in propulzivnost, ta skupina je na prihodnost zelo dobro pripravljena. Tradicionalna podjetja imajo enake izzive kot njihovi konkurenti v tujini, ki prav tako niso dobro pripravljeni na prihodnost,« odgovarja Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager. Ta izpostavlja razmišljanje v podjetjih: »Ali je stališče, da sem proti spremembam, bojim se jih in ne vem, kaj naj z njimi počnem, torej bom naredil vse, da se jim upiram, kolikor dolgo bo mogoče. Ali pa razmišljanje drugačno, torej kaj lahko naredimo s spremembo in kako jo vključimo v poslovne modele. Slovenska značilnost je morda, da si bolj prizadevamo za ohranjanje statusa quo, kar verjetno izhaja iz stoletne tradicije preživetja. Ta nacionalna drža nam v tem času bolj škodi kot koristi. Odpiranje proti novemu je pomembno, da ga začnemo sprejemati kot pozitivno. Kajti največja sprememba se ti bo zgodila, če ne boš spremenil nič.«
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je pojasnil, da končni uporabnik postaja ozaveščen, hiter, povezan: »To je fantastična priložnost za proizvajalce, ki bomo na pravi način še bolj povezani s končnim uporabnikom.« V velenjskem proizvajalcu bele tehnike se na prihodnost pripravljajo tudi z novimi službami. »Ustanovili smo področje chief inovation officerja, nekoga, ki ni samo razvojnik, ampak ki bi integriral vsa razmišljanja o prihodnosti in odprl platforme v svet. Odprli smo še eno področje, in sicer 'chief digital officer',« je Bobinac nakazal pomembnost inovacij in digitalizacije.
Ena od najpomembnejših tem, s katerimi se trenutno ukvarjajo v Petrolu, pa je razvoj pametnih mest, je dejal Aleksander Salkič, svetovalec predsednika uprave Petrola: »Gre za učinkovito izrabo energije na vseh področjih, tako v mobilnosti prebivalstva kot tudi v mestih. Mesta prihodnosti so pametna mesta, ki bodo lahko zagotavljala ravnotežje med porabo in dobavo energije.« Po njegovih besedah so med velikimi priložnostmi energetska pogodbeništva, kjer se z najrazličnejšemi energetskimi pogodbami za več let lahko dosegajo prihranki v določenem obdobju: »Dodana vrednost energetskega pogodbeništva ne pomeni samo prihranek denarja in energije ter da zasluži izvajalec, ampak imajo predvsem največjo korist mesto in prebivalci z višjo kakovostjo življenja, boljšo organizacijo porabe energije, prihoda in odhoda v mesto, višja učinkovitost oskrbe z vodo do energetske izrabe odpadkov.«
Podjetniki se strinjajo, da morajo podjetja v prihodnosti povečati donosnost, saj ima večina držav v regiji to višjo. »Spodbudno je, da se donosnost povečuje, dobiček raste, dodana vrednost raste, a tempo rasti je preskromen. Veliko je odvisno od menedžerjev, ki določajo model, v katerem podjetje funkcionira. Pogosto pa so tudi menedžerji ujetniki slovenskega sistema,« je poudarila Sonja Šmuc in pri tem omenila potrebo po prilagodljivejši delovni zakonodaji in razbremenitvi stroškov del. Visoka bruto obdavčitev plač vpliva na inovativnost, zadovoljstvo in zavzetost ljudi ter konkurenčnost podjetij. Ta zato zaposlujejo manj izobražene oziroma imajo manjšo možnost te spodbujati, je dodala.
