Slovenska podjetja verjamejo v dvig konkurenčnosti

Analiza A. T. Kearny: v raziskavo je bilo vključenih 70 podjetij iz jugovzhodne Evrope. Pomemben je odziv na tehnološke spremembe.

Objavljeno
12. avgust 2015 19.13
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Ljubljana – Kar 94 odstotkov vodilnih iz slovenskih podjetij verjame v boljšo tržno konkurenčnost v prihodnosti, kaže raziskava globalne svetovalne hiše A. T. Kearney o konkurenčnosti podjetij v jugovzhodni Evropi.

Svetovalna hiša A. T. Kearney je med podjetji v državah zahodne Evrope in v Rusiji opravila raziskavo o tem, kako v prihodnjih letih vidijo svoj položaj na trgu v primerjavi s svojimi konkurenti. Podobno raziskavo so zdaj naredili še med podjetji v jugovzhodni Evropi.

Natančneje; tokratna analiza je zajela 70 podjetij iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne gore in tudi Madžarske, anketiranci pa zasedajo vodilna mesta; 40 odstotkov vprašanih so bili generalni direktorji, preostali pa člani uprave oziroma predstavniki ostalih vodilnih položajev v podjetjih.

Le zniževanje stroškov ne bo dovolj

In kaj je bil pravzaprav namen preiskave? Analitiki svetovalne družbe A. T. Kearney so se osredotočili zlasti na vprašanje, kako podjetja v regiji vidijo svoj položaj na trgu, predvsem pa, kaj morajo storiti, da se bodo v prihodnjih letih učinkovito prilagajala razmeram na trgu. V preteklih letih so se podjetja osredotočala predvsem na zniževanje stroškov, kar pa danes, ko poslujejo v dinamičnem in hitro spreminjajočem se okolju, najverjetneje ne zadostuje več. Vsaj enako pomembno kot denimo zniževanje stroškov je, da se podjetja odzovejo na tehnološke spremembe, da kupcem ponudijo izdelke, ki jih želijo, da torej stopijo v korak s časom in se odzovejo spremembam na trgu.

Rezultati analize so spodbudni, saj kažejo, da slovenska podjetja v prihodnjih treh letih verjamejo v boljšo tržno konkurenčnost. Pri tem se bo velika večina slovenskih podjetij (93 odstotkov) osredotočala na izboljševanje elementov moči in odzivnosti na trgu, le sedem odstotkov pa se jih bo osredotočalo na optimizacijo stroškov.

»Osredotočenost na moč in odzivnost se kaže v ugodni konkurenčni perspektivi slovenskih podjetij, saj so skupaj z makedonskimi podjetji na vrhu te kategorije. Po drugi strani imajo najmanj ugodne obete konkurenčnosti madžarska podjetja,« ugotavljajo analitiki A. T. Kearney.

Preoblikovanje se poplača

Z analizo so poskušali ugotoviti tudi, kakšen pristop imajo podjetja pri svojem preoblikovanju do petih ključnih temeljev svojega operativnega modela; ti elementi so tehnologija, procesi, organizacija in upravljanje, tako imenovana konfiguracija sredstev (torej, kako znajo podjetja upravljati sredstva, ki jih imajo na razpolago) ter zmogljivost in kultura (kako podjetja motivirajo svoje zaposlene, ali jih vključujejo v programe treningov in podobno).

»Raziskava je pokazala, da je konkurenčnost podjetja neposredno odvisna od pristopa, ki ga ima podjetje k preoblikovanju svojega operativnega modela, uravnoteženju svojih zmogljivosti, odzivnosti na tržne spremembe in stroškovnim prednostim,« pravi Domen Zadravec, principal svetovalne družbe A. T. Kearney. Pa tudi, da imajo boljše obete za prihodnost predvsem tista podjetja, ki se pri svojem preoblikovanju osredotočajo na čim več ključnih temeljev svojega poslovanja. Tako je 80 odstotkov podjetij, ki so se osredotočila na vsaj štiri temelje poslovanja, imelo tudi pozitivne obete glede konkurenčnosti, medtem ko je 70 odstotkov podjetij, ki si niso obetala dobre konkurenčnosti, omenilo največ dva temelja poslovanja (glej grafiko). »Presenetljivo je, da se ti rezultati kažejo v različnih industrijah in na geografskih območjih. Pričakovali bi večje razlike, saj so nekatere industrije bolj ogrožene od drugih in nekatere države gospodarsko šibkejše od drugih. Na splošno pa je bil veliko pomembnejši kazalnik konkurenčnosti podjetij uspešnost sledenja ukrepom preoblikovanja,« je komentiral Zadravec.

Analiza med drugim kaže tudi, da podjetniki v jugovzhodni Evropi večjo pomembnost pripisujejo mehkejšim elementom poslovanja, kot sta zmogljivost in kultura, medtem ko se njihovi kolegi v zahodni Evropi osredotočajo predvsem na tehnologijo, procese ter na organizacijo in upravljanje; torej na elemente, ki jih lahko označimo za najbolj trde, še sklenejo analitiki svetovalne hiše A. T. Kearney.