Slovenske hiše iz hlodov matere narave

Celje - Družba Celjski sejem je omogočila brezplačno predstavitev na 47. Mos tudi Tadeju Leverju, ki se je uvrstil med pet perspektivnih mladih podjetnih talentov. Komisijo so prepričale hiše iz hlodov, ki so narejene izključno iz slovenskih materialov.

Univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva Tadej Lever iz Šmartnega ob Dreti po končanem študiju ni našel službe. Čeprav imajo starši lesno predelovalno obrt že dve desetletji, ga ni zanimalo, da bi delal na žagi, ki ga preveč spominja na delo za tekočim trakom. Ker glave ne koristi le za česanje, jo je hotel uporabiti tudi pri delu.
V kanadski reviji je videl hiše iz hlodov in se vanje takoj zaljubil. Začel je sam, starši so mu pomagali z malim in velikim orodjem. Sklenil je, da bodo njegove hiše narejene izključno iz slovenskih materialov. Gre za les, ovčjo volno in domačo delovno silo. Delovni proces spremlja od začetka do konca. V gozdu sam izbere drevesa, ki še stojijo. Končano hišo najprej sestavijo v podjetju, nato hlode oštevilčijo in razstavijo ter jih pripeljejo k stranki, kjer hišo znova sestavijo.

»Vsak hlod je zgodba zase, ker ne spreminjamo njegove oblike, temveč vgradimo takšnega, kot ga je ustvarila mati narava«, je pojasnil Levar. Po njegovih besedah je klima za bivanje idealna, ker v hiši ni sevanja, vlaga je v idealnem razmerju, les pa človeka napolni s pozitivno energijo, ker je živ material, ki diha. Vsaka hiša je unikatna, Levar pa je še prepričan, da gre za najbolj bio hiše, kar jih obstaja v svetu.

Kar zadeva vloženo znanje, Levar brez dlake na jeziku prizna, da gre za star sistem gradnje hiš, ki ni bil razvit v Sloveniji. Kot je pojasnil, hiše gradijo po skandinavskem sedlastem spoju in načinu vezanja hlodov, ki so ga dodelali Kanadčani. Ko pride do problemov, jim pomagajo poiskati rešitve stari tesarski mojstri.

V podjetju Alplog so trije stalno zaposleni, pogodbeno pa jim pomaga samostojna podjetnica. V Sloveniji postavljajo že sedmo hišo, prodor na tuje trge pa načrtujejo najkasneje ćez dve leti, ko bodo pridobili potrebne reference. Na leto lahko izdelajo največ tri hiše normalne velikosti, letos pa bodo izdelali le eno, ki pa je velika za tri druge.

Cene njihovih hiš so primerljive s cenami montažnih ali zidanih gradenj, povprečna cena pa je tisoč evrov na kvadrat za hišo na ključ. V podjetju vseh hiš ne delajo na ključ, ker nekatere njihove stranke želijo in znajo kaj narediti tudi same. Po mnenju Levarja si v Sloveniji ne morejo privoščiti višjih cen. Levar na Mos predvsem vzpostavlja kontakte s tujimi poslovneži, ker je prepričan, da bi ga v tujini, če bi se skušal prebiti sam, zmleli kot mačka. Zaenkrat ne išče tujega kapitala ali soinvestitorja, v primeru večjega povpraševanja pa se ne bo branil ne prvega ne drugega.