Slovenski podizvajalci nepoplačani pri hrvaškem gradbincu Viaduktu

Ljubljana – Slovenska podjetja in finančna uprava so v stečaju hrvaškega gradbenega podjetja Viadukta nasedli z okoli 4,5 milijona evrov. Večino zneska so terjatve nepoplačanih podizvajalcev pri gradnji akumulacijskega jezera hidroelektrarne Brežice.

Javno podjetje Infra je leta 2015 z Rikom podpisalo pogodbo za gradnjo akumulacijskega bazena za hidroelektrarno (HE) Brežice. Priglašeni podizvajalec za gradbena dela je bil hrvaški Viadukt. Ta je lani jeseni pristal v, po oceni hrvaškega sodišča, najbolj zapletenem in najobsežnejšem mogočem stečajnem postopku. Slovenski podizvajalci pa so ostali nepoplačani.

Viadukt nam je ostal dolžan okoli 490.000 evrov, je dejal direktor novomeškega podjetja NG nizke gradnje Darko Vidmar. Za majhno podjetje s tremi milijoni evrov prihodkov to pomeni ogromno težavo. »Za plače na leto namenimo 800.000 evrov. Torej si lahko predstavljate, koliko nam to pomeni. To ni samo en regres, ampak konkretna zadeva. Trudimo se, da nekako preživimo iz minulega dela,« je rekel Vidmar.

Dolg propadlega hrvaškega podjetja pa za Pomgrad predstavlja manjšo težavo kot za male podizvajalce. Eno večjih slovenskih gradbenih podjetij je namreč v stečajnem postopku Viadukta prijavilo za okoli 700.000 evrov terjatev, skupaj z zadržki. Njihovo hčerinsko podjetje Pomgrad GNG je kot podizvajalec Viadukta na projektu HE Brežice izvajalo geotehnična dela, je pojasnil predsednik uprave Pomgrada Iztok Polanič.

Več kot 20 slovenskih upnikov

Pomgrad in NG nizke gradnje sta dve izmed 25 slovenskih podjetij, ki so v stečaju Viadukta prijavili terjatve. Slovenski upniki – poleg podjetij je slovenska finančna uprava prijavila okoli 30.000 evrov – so skupaj prijavili 33,8 milijona hrvaških kun terjatev, priznanih pa jih je za poldrugi milijon kun manj – slovenski upniki so torej v stečaju prijavili, po včerajšnjem tečaju, za okoli 4,5 milijona evrov. Med njimi so med drugim KOP Brežice, GK Skupina, Žarn Krško, ISI Posavje, RGP Velenje in Petrol, je razvidno s seznama prijavljenih terjatev.

Največ terjatev, in sicer za okoli milijon evrov, pa je prijavila faktoring družba Aleja finance. Ta je namreč odkupila terjatve nekaterih podizvajalcev za plačilo del pri gradnji akumulacijskega jezera, je pojasnil direktor Aleje finance Klemen Jelančič: »Aleja finance se je v faktoring pogodbah dogovarjala o regresnem zahtevku do prodajalca terjatve, torej do podizvajalca za primer, da Viadukt prodane terjatve ne poravna Aleji.« Aleja finance je prijavila terjatve zaradi uveljavitve terjatev podizvajalcev, ki so ji prodali terjatve. »V stečaj Viadukta prijavljene terjatve bodo tako namenjene zlasti poplačilu podizvajalcev, ki so dolžni svoje regresne obveznosti predhodno poravnati Aleji finance,« je še dodal Jelančič.

Podizvajalec na projektu HE Brežice

Naročnik projekta HE Brežice Infra je Viadukt plačeval neposredno. Glavni izvajalec del Riko je namreč pooblastil Infro, da Viaduktu na podlagi potrjenega računa oziroma situacije plačuje neposredno za njegovo delo. Infra je do hrvaškega podjetja poravnala vse obveznosti, razen petih odstotkov zadržanih sredstev. »Dela po pogodbi še niso končana, zato še ni možnosti za plačilo zadržanih sredstev, kar se načrtuje v drugi polovici tega leta glede na dogovorjeni pogodbeni rok izvedbe,« so pojasnili v Infri. V tej so dodali, da z Viaduktovimi podizvajalci niso bili v pogodbenih razmerjih, uradno ne poznajo njihovih sklenjenih poslov in odprtih terjatev do Viadukta. Do zadržanih sredstev je torej upravičen Viadukt, ne pa njegovi podizvajalci. »Zavedamo se problematike v zvezi z neplačevanjem podizvajalcev Viadukta, zato proučujemo vse pravno vzdržne možnosti za rešitev nastale situacije,« so še dodali.

Iztok Polanič je poudaril, da se stečaji podjetij med gradnjami dogajajo: »Toda želeli bi si, predvsem pri javnih investitorjih, da so za tovrstne primere že ob natečajih vpeljani zaščitni mehanizmi, ki bi omogočali poplačilo podizvajalcev v primerih, ko svoje delo vestno opravijo in zaključijo. V konkretnem primeru gradnje HE Brežice, kjer smo kot podizvajalci korektno in pravočasno opravili svoj del nalog, pričakujemo poplačilo zapadlih terjatev.«

Več kot 400 upnikov propadlega hrvaškega gradbenega podjetja je v stečaju skupaj prijavilo za 1,7 milijarde kun (233 milijonov evrov) terjatev, od tega jih je stečajni upravitelj priznal za 912 milijonov kun (122 milijonov evrov). Vrednost premoženja za stečajno maso po poročanju hrvaškega Poslovnega dnevnika znaša 596 milijonov kun (80 milijonov evrov).