Tiskane izdaje
Ljubljana - Stečaj T-2 lahko pomeni marsikaj. Lahko je najpreprostejša pot, da podjetje dobi resnega strateškega lastnika. Lahko je načrt uničenja resnega igralca na telekomunikacijskem trgu. Lahko pa je tudi nekaj tretjega, kar snujejo akterji v ozadju, vendar njihovi nameni še niso jasni.
Potek stečaja - če ga po pritožbi T-2 višje sodišče ne bo razveljavilo - je trenutno glavna tema ugibanj v telekomunikacijskih krogih. V podjetju zagotavljajo, da se za uporabnike ne bo nič spremenilo, vendar se stečajna upraviteljica Danica Čuk lahko odloči tudi drugače. Morebitna ugasnitev podjetja bi zelo verjetno pomenila dokončen konec, uporabnike bi prevzeli konkurenti in si pozneje najbrž razdelili tudi infrastrukturo. »Komu bi bilo v interesu uničevanje operaterja, ki posluje v redu, in s tem nižanje konkurenčnosti trga?« se sprašuje predsednik sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf.
Tudi ob nadaljevanju poslovanja T-2 se Telekom Slovenije in Telemach že pripravljata na še agresivnejše nagovarjanje uporabnikov podjetja v stečaju. Če bo Čukova T-2 pustila poslovati in ga prodajala kot celoto, bi ga lahko prevzel kateri od njegovih tekmecev ali pa nov vstopnik na slovenski trg. Možnih kupcev je po naših informacijah več, kot najverjetnejši pa se omenja Simobil oziroma njegov avstrijski lastnik Telekom Austria.
V drugem največjem slovenskem mobilnem operaterju so se za T-2 zanimali že pred časom in si prizadevajo postati ponudnik s celotnim naborom telekomunikacijskih storitev. Na stečajnem naroku se je poleg dveh predstavnikov Simobila pojavil tudi predstavnik Amisa, alternativnega operaterja, ki pa verjetno nima sredstev za prevzem T-2 in je tudi sam naprodaj. Telemach, ki bi zaradi zaledja ameriških lastnikov in dobrega poslovanja imel denar za nakup T-2, pa zanj menda ni zainteresiran, saj je v zadnjem času razširil in nadgradil svoje omrežje, ki se z omrežjem T-2 tudi v velikem delu podvaja.
Možen kupec je kakšen tuj investicijski sklad, ki bi hkrati prevzel še Tušmobil in ustvaril tretjega resnega operaterja na slovenskem trgu.
Vendar ni nujno, da bo T-2 res naprodaj kot celota. Do zdaj še ni bilo nikoli popolnoma jasno, kdo je lastnik česa, kar je tudi onemogočalo prodajo. Če bi stečajna upraviteljica za poplačilo zastavnih pravic poskušala ločeno prodati nepremičnine ali dele omrežja, bi to pomenilo razkosanje T-2 in njegov konec. Poznavalci se strinjajo, da je največji izkupiček in s tem poplačilo upnikov mogoče doseči samo s prodajo kot celoto. Kar bi hkrati pomenilo tudi ohranjanje konkurence na trgu.
Upniki starega T-2 reševali svojo naložbo v omrežje
Na naroku za začetek stečajnega postopka nad telekomunikacijskim operaterjem T-2 so med odvetniki padale tudi ostre besede – od »sprenevedanja, zavajanja, ki meji na goljufijo« do zlorabe postopka za dosego »poslovne smrti subjekta, ki ima sposobnost preživetja na trgu«.
V postopku prisilne poravnave T-2, ki je bil končan 24. februarja 2012, in do katerega je prišlo po finančnem kolapsu mariborske nadškofije, ki je bila lastnica skladov (Zvonovi), je bilo predvideno, da bo 113-milijonski dolg do navadnih upnikov poravnan 44-odstotno, in sicer leta 2021, 125-milijonski dolg do ločitvenih upnikov (bank) pa 55-odstotno, in to »s prodajo zastavljenega premoženja predvidoma v letu 2014«. Vrednost dolga do NLB in NKBM, ki je nastal pred prisilno poravnavo, je skupaj 120 milijonov evrov, od tega 95 milijonov evrov do NLB.
Lanskega decembra je NLB kot agent sindiciranega posojila začela postopek za odprodajo zastavljenega premoženja. Ko pa sta NLB in NKBM svoje terjatve prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), se je ta pravica skupaj z drugimi terjatvami prenesla nanjo. Med aprilskimi pogajanji pa je DUTB po navedbah T-2 »nepričakovano vložila predlog za začetek stečaja«. V DUTB so prepričani, da T-2 posluje preslabo in da obveznosti do upnikov ne bo mogel poravnati, poleg tega pa so prepričani, da bi moral T-2 obveznosti do bank poravnavati sproti. V T-2 pa so pred uvedbo stečaja trdili, da bi lahko sproti vrnili samo toliko denarja, kolikor bi ga dobili s prodajo zastavljenih nepremičnin, ne pa iz tekočih prilivov.
Zastavne pravice
V T-2 navajajo, da je odprodaja potekala po planu že od lanskega decembra. DUTB naj bi odprodala dele omrežja T-2, med izvršilnim postopkom pa je bilo po navedbah T-2 »ugotovljeno, da DUTB kot upnica nima pravno veljavno ustanovljenih zastavnih pravic nad predmetnim premoženjem T-2, kar ji onemogoča odprodajo navedenih delov omrežja in s tem tudi onemogoča poplačilo, predvideno v letu 2014«. V T-2 so zato vztrajno trdili, da bo morala DUTB deliti usodo navadnih upnikov, ki bodo brezobrestno 44-odstotno poplačani februarja 2021.
Realno pa bi bilo takrat poplačilo, je na sodišču ugotavljal odvetnik DUTB Grega Peljhan, manj kot 20-odstotno. Izguba je po njegovih besedah posledica prevelikih stroškov ali prenizkih prihodkov. »Očitno imajo prenizke cene. To si lahko privoščijo, saj ne plačujejo ničesar, nikomur, za celotno infrastrukturo, ki je bila zgrajena s sredstvi upnikov.« Kratkoročno ima T-2 zato lahko pozitiven denarni tok, »ki ga usmerja po svojih željah, in kot je sam priznal več kot 50 odstotkov za storitve povezanih družb, kjer ni popolnoma nobene kontrole, in seveda si dolžnik želi izvajati vse to še do leta 2021«.
Kapitalsko-personalne povezave
Ob pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi so v lastništvo družbe T-2 vstopili novi lastniki – podjetja iz omrežja bratov Krč – ki so bili pred tem upniki podjetja. Podjetji Gratel in Lokainvest sta prijavili v postopku prisilne poravnave 77,2 in osem milijonov evrov terjatev. Gratelu je bilo priznanih 71,6 milijona terjatev, Lokainvestu pa vsa terjatev, skupaj torej skoraj 80 milijonov evrov. Priznana terjatev Telekoma Slovenije in Mobitela je bila nekaj manj kot 20 milijonov evrov, njihovemu predlogu za stečaj T-2 pa sodišče sredi prisilne poravnave ni ugodilo.
Dejansko je optično omrežje T-2 zgradila družba Rešet. Z lastniškim prevzemom je Jurij Krč v bistvu poskušal zavarovati svoje premoženje. Družbe Gratel, Garnol in Lokainvest so namreč z izjavo o podrejenosti terjatev razbremenile T-2, učinki pa bi bili, če ne bi bil uveden stečaj, vidni šele leta 2021, ker takrat ne bi bilo treba poravnati obveznosti do družbe Gratel in Lokainvest, medtem ko je bila terjatev Garnola že konvertirana v kapital, so na sodišču navajali v T-2.
Laze 18 A, Kranj
V T-2 so dejstvo, da ima sedem povezanih podjetij enak poslovni naslov, Laze 18 A, Kranj, pojasnili, da ima v industrijski coni Laze sedež večje število podjetij, kjer nekatera opravljajo dejavnost že več kot dve desetletji. Poleg imena Rešet povezujejo devet podjetij tudi poslovodstva, saj je prepletanje med njimi precejšnje. Podjetja Rešet, Gratel in Lokainvest pri nekaterih projektih res sodelujejo, so navedli v T-2, »njihov cilj pa je zagotoviti kakovostno in pravočasno izvedbo gradbenih del za naročnike. Podjetja so tako lahko organizacijsko učinkovitejša in terminsko bolj prilagodljiva, zato pa tudi cenovno konkurenčnejša«.
Družba Gratel kot pogodbeni partner T-2 gradi širokopasovno optično omrežje že od leta 2004, ko so po vstopu Slovenije v EU tudi zasebni naložbeniki lahko gradili tovrstna omrežja. »Interes za gradnjo drugega, najsodobnejšega optičnega omrežja v Sloveniji, je bil takrat izjemno velik. Tako je Gratel optično omrežje za T-2 gradil najprej v Kranju (leta 2004, 2005), zatem pa še v ostalih večjih mestih po Sloveniji. T-2 kljub pogodbenim obligacijam storitev za gradnjo omrežja upniku, družbi Gratel, ni redno poravnavala, zato so do T-2 nastale terjatve v višini 75 milijonov evrov. Gratel je moral v letih 2008 in 2009 pri bankah za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti najemati kredite in dajati poroštva, da se je lahko gradnja omrežja kljub finančnim težavam T-2 nadaljevala.«
Navedbe, da T-2 odpoveduje sodelovanje terenskim delavcem in da storitve niso dobre, so v T-2 pred uvedbo stečaja označili za zlonamerne in neresnične. Kot dokaz pa so omenili nenehno rast števila naročnikov, ki so s »storitvami, ugodnostmi prek prodajnih akcij, klubsko ponudbo in podporo uporabnikom izjemno zadovoljni«.
V DUTB navajajo, da je T-2 v letošnjem prvem polletju ustvaril za 1,4 milijona izgube, hkrati pa ne verjamejo, da bi T-2 tudi prihodnje leto lahko posloval bistveno bolje. V T-2 pa so se na naroku za začetek stečajnega postopka pohvalili, da imajo pozitiven denarni tok in da je ebitda z 12 milijonov evrov leta 2012 lani zrasel na 13,6 milijona, letos pa bo po planu dosegel 16 milijonov evrov. Višanje stroškov pa so pojasnili s širitvijo in izboljšanjem storitev. Po končani prisilni poravnavi se je v T-2 povečalo število zaposlenih z 202 na 309, vendar se skupni strošek po njihovih navedbah ni povečal, saj so namesto študentov (honorarcev) lahko redno zaposlovali. Strošek dela na zaposlenega se v letih od 2011 do 2013 ni povečal.
