Socialno podjetništvo kot priložnost za mlade

Nepridobitna podjetja zagotavljajo večjo kakovost življenja in si prizadevajo za trajno zaposlovanje najranljivejših skupin.

Objavljeno
03. april 2015 23.18
Sandra Hanžič, notranja politika
Sandra Hanžič, notranja politika
Ljubljana – Ena od možnosti in priložnosti za mlade brezposelne je ustanovitev socialnega podjetja. Po koalicijski pogodbi je to eden ključnih strateških projektov. Država ima do leta 2020 v evropski kohezijski politiki zanje vsaj deset milijonov evrov.

Glavni namen socialnega podjetništva ni ustvarjanje dobička, čeprav tudi brez tega ne gre, saj morajo biti podjetja za svoj obstanek finančno stabilna. Vendar si dobička ne razdelijo, ampak ga spet vlagajo v svojo dejavnost. Ureja ga zakon o socialnem podjetništvu, ki velja od leta 2012 in ločuje dva tipa socialnih podjetij. Prvi teži k trajnemu opravljanju dejavnosti, ki zagotavljajo večjo kakovost življenja, drugi pa k trajnemu zaposlovanju najranljivejših skupin na trgu dela.

Ta podjetja imajo zgolj poseben status, ki označuje nepridobitni namen delovanja, registrirana so lahko kot pravne osebe zasebnega prava. Evidenca socialnih podjetij iz decembra lani kaže, da v Sloveniji posluje 61 takih podjetij (od tega jih je bilo več kot polovica registriranih lani in v pomurski ter podravski regiji), vendar je takih podjetij več, kot jih je uradno registriranih.

Nevladniki za uspeh potrebujejo pomoč menedžerjev

Na javni tribuni o socialnem podjetništvu in zadružništvu je pred dnevi govoril Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za to področje. Pojasnil je, da je spodbujanje takih podjetij eno osrednjih strateških prioritet vlade. Jasmina Šupuk, direktorica Zavoda Karo in vodja projekta Karocikel, ki se ukvarja s socialnim podjetništvom, je kot njegovo ključno lastnost opisala tržno naravnanost projekta, saj da je lahko zmagati na razpisu, težko pa je podjetje ohraniti. Tržnost je proces, do katerega prideš s časom, hkrati pa ustvari tudi številne druge pozitivne učinke, ki niso merljivi. Problem socialnega podjetništva pri nas je pomanjkanje sodelovanja z menedžerji, pogreša pa tudi podporo lokalnega okolja, ki je v tujini skoraj samoumevna.

Zakonodajne spremembe

»Tako mladi kot tudi druge ciljne skupine morajo v socialnih podjetjih videti izziv, možnost izkoristka svojih potencialov, znanja in kapacitet ter razvoja ustreznih kompetenc za svojo podjetniško pot.« Prav tako je to način, kako v sodelovanju z drugimi razviti svojo podjetniško idejo in jo uresničiti na trgu. Za ta namen obstajajo prostori, kjer posamezniki skupaj lahko razvijajo ideje in vstopajo na trg, tako imenovani prostori za »sodelo« ali »coworking«, ki se v zadnjem času ustanavljajo in začenjajo delovati po vsej državi, pravijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer že pripravljajo spremembe zakonodaje. Te bodo usmerjene v »poenotenje statusov, razširitev dejavnosti in poenostavitev registracije socialnih podjetij in s tem v odpravo administrativnih ovir«. Slapnik pa predlaga take spremembe, ki bi podjetjem olajšale pridobivanje kreditov in državnih poroštev. Razmišlja o uvedbi pozitivne diskriminacije – s spremembo zakona o javnih naročilih bi državi naložili, da mora deset odstotkov zahtevanih storitev ali opreme na razpisu kupiti od socialnih podjetij.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je pred časom sicer napovedal, da je v evropski kohezijski politiki do leta 2020 rezerviranih deset milijonov evrov za socialno podjetništvo, temu pa bodo namenili še dodatna sredstva iz evropskega socialnega sklada.

Takšno podjetništvo ima pri nas velik potencial, saj trenutno zaposluje 0,5 odstotka vseh zaposlenih, medtem ko je v Evropski uniji ta odstotek kar trinajstkrat višji, opisuje Slapnik. Katere panoge omogočajo največ poslovnih priložnosti? Ne izključuje nobene, posebno veliko možnosti pa vidi v energetski preskrbi in samopreskrbi s prehrano. Če bi jo namreč povečali za en odstotek, bi tako lahko dobili tisoč novih delovnih mest, ugotavlja.

Sončna zadruga: Iskali smo pravičnejši poslovni model

Primer uspešnega podjetja je Sončna zadruga, ki se ukvarja z zeleno energijo. Njen predstavnik Tomaž Zver razlaga, da so člani zadruge lastniki, ki hočejo energetsko prenoviti svoje objekte. Za zdaj so med njimi občine, pozneje hočejo privabiti tudi podjetja in individualne lastnike objektov.

Zakonodaje niso posebej proučevali, so pa ugotovili, da bi jim začetek poslovanja zelo olajšala jamstva države pri najemanju kreditov za uresničitev projektov. Zadruga ima podpisane dolgoročne pogodbe o zagotavljanju toplotne preskrbe javnim objektom, s čimer so dosegli svoj kratkoročni cilj – zagotavljati nujne finančne vire za svoje poslovanje in ustvarjati minimalni presežek.

»Zneski so za zdaj majhni, znašajo 30.000 evrov na leto, vendar smo v veliki ekspanziji in pričakujemo, da bomo že prihodnje leto imeli podpisanih več pogodb. Tako bodo letni prihodki leta 2017 lahko presegli že 200.000 evrov.«

Komu bi svetoval ukvarjanje s tovrstnim podjetništvom in komu bi ga odsvetoval? »Izkušnje ljudi, ki se s tem začnejo ukvarjati, so ključne, da socialno podjetje oziroma zadruga uspešno lahko začne poslovati. Odsvetujem pa, da jih ustanavljajo ljudje, ki nimajo izkušenj na prostem trgu in računajo, da bodo podjetje zagnali s pomočjo države. To preprosto ne gre,« pravi Zver. Oba s kolegom sta v projekt Sončne zadruge vstopila z velikimi podjetniškimi izkušnjami.

Coilj: zagotavljanje dostojnih zaposlitev za mlade

Tako podjetništvo je gotovo lahko ena izmed rešitev za mlade brezposelne, menijo v sindikatu Mladi plus. Toda to ne sme biti »marketinška muha, za katero se skrivajo 'ustaljeni' vzorci podjetizacije oziroma prekarizacije mladih in ki se jih uporablja samo zato, ker imajo v javnosti bolj pozitiven prizvok«. Njegova promocija kot instantne rešitve je premalo, opozarjajo in pravijo, da mora biti tudi v kontekstu takšnega podjetništva več storjenega za zagotavljanje dostojnih zaposlitev za mlade.

Zadnji podatki statističnega urada iz leta 2013 kažejo, da je stopnja brezposelnosti mladih znašala 19,1 odstotka, kar je nad povprečjem EU (18,5 odstotka). Dobre tri četrtine mladih zaposlenih v Sloveniji je takrat opravljalo delo v zasebnem sektorju. Vse od leta 2007 se povečuje število samozaposlenih mladih oseb.