Socialno podjetništvo: na Koreniki nekateri zaživijo na novo

Srečko Vajevec govori kot dež. Medtem ko spretno reže peteršilj, ga razporeja po mreži in vse skupaj vtakne v sušilno komoro, izve poslušalec vse o njegovih zadnjih desetih ali več letih življenja. Najprej propad Mesne industrije Pomurka, brezposelnost, nikoli končano usposabljanje za slamokrovca, delo pri nezanesljivem obrtniku, brezposelnost, poskus lastne ekološke pridelave zelišč, spet brezposelnost in zdaj nekajmesečno usposabljanje v sušilnici sadja in zelišč na ekosocialni kmetiji Korenika v Šalovcih.

Usposabljanje plačuje zavod za zaposlovanje, Srečko pa potihem upa, da bo lahko v sušilnici ostal tudi pozneje. Čeprav je živilski tehnolog in se spozna na marsikaj, bi pri svojih letih in v gospodarsko propadajočem Prekmurju težko našel drugo delo. In še veseli ga tole z zelišči, sadjem in gobami.

Srečko je le eden od približno sedemdesetih ljudi, tako ali drugače povezanih s Koreniko, ki jo je pred šestimi leti na kmetiji v lasti šalovske občine ustanovilo društvo za socialno vključenost Mozaik. Nekateri so na kmetiji ali v zavetišču za brezdomce v Murski Soboti, ki ga je prav tako ustanovilo društvo Mozaik, zaposleni, druge je sem ali v zavetišče naplavila usoda. »Ranljiva skupina« pravijo slednjim, ki prihajajo z vseh vetrov in iz različnih vzrokov. Nekateri so samo prestari ali premalo izobraženi za dobička željne zaposlovalce in zato »težko zaposljivi«, drugi so zabredli v odvisnost, tretji so končali na ulici ... Pod Mozaikovim dežnikom, ki sta ga nad temi obrobneži že pred leti razprla Alojz Kavaš in Goran Miloševič, je zavetje za vse. Za vsakogar najdejo kak program usposabljanja, izobraževanja ali rehabilitacije, za katerega je mogoče dobiti kaj evropskega ali proračunskega denarja.

Terapija in usposabljanje

Seveda morajo tudi uporabniki sami vložiti nekaj volje in truda. Pa je bilo v petek, na dan odprtih vrat Korenike, videti, da večini ni težko. Seveda je ljudi, ki se pobirajo z dna ali se iščejo, nemogoče priganjati z normo. Nemogoče je od njih zahtevati, da bi delali tako in toliko, kot bi od njih zahteval običajen delodajalec, ki teži zgolj k dobičku, razlaga načela Korenike in društva Mozaik začetnik te dejavnosti in duhovni vodja Alojz Kavaš. Delo na kmetiji je bolj terapija in usposabljanje, ne pa delo za preživljanje podjetja in zaposlenih. Zato se je treba kar potruditi, da se z dodatnim denarjem od projektov nabere dovolj za vse stroške in nagrade uporabnikom ter plače zaposlenim, pripoveduje Goran Miloševič, ki je odgovoren za finančno in poslovno plat delovanja Korenike.

Toda tudi lastnih dohodkov je na kmetiji iz leta v leto več. Zdaj na ekološki način obdelujejo že dvajset hektarov polj, na velikem zeliščnem vrtu ob kmetiji pridelujejo zelenjavo, zelišča in dišavnice, redijo kokoši, koze, prašiče in konje, imajo skupino, ki po Goričkem opravlja gozdarska dela in pripravlja les za kurjavo, ukvarjajo se s tradicionalnim graditeljstvom, svoje pridelke pa tudi predelujejo. V sušilnici na drva, ki jih sami pripravijo, sušijo zelišča, sadje, zelenjavo in gobe, sami hladno stiskajo olje sončnic, oljne repice, buč, lanu in zadnje čase tudi konoplje, meljejo moko in iz nje izdelujejo testenine, kekse in pecivo, izdelujejo sadne sokove in počnejo še marsikaj, vse seveda na ekološki način. Svoje pridelke in izdelke prodajajo na kmetiji sami, občasno na stojnicah v Murski Soboti, v šunkarni Kodila in v Prekmurski bauti v Ljubljani. Imajo pa tudi veliko obiskov. Na enodnevne oglede kmetije in na delavnice priprave tradicionalnih ali ekoloških jedi prihajajo k njim šolarji in druge organizirane skupine, nekateri, kot skupina francoskih tabornikov ali udeleženci sociološkega tabora, pa ostanejo v šotorih na njihovem travniku tudi po teden ali dva.