Ministrica je spomnila na ukrepe ministrstva v zadnjih dveh letih, med drugim "obujanje koncepta sodelovanja mladih raziskovalcev z gospodarstvom. Tam se rešujejo konkretni problemi iz podjetij, nevladnih in vladnih inštitucij. Podpiramo tudi inovativna učna okolja. Več deset milijonov evrov bomo od vrtcev navzgor namenili temu, da se bomo lahko povezali z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in negospodarstvom na različne inovativne načine. Ponovno obujamo in spodbujamo tudi projekte kot so Po kreativni poti do znanja, ki so dali izvrstne rezultate, je dejala ministrica."
Na ministrstvu že nekaj let posodabljajo Evidenčni in analitski informacijski sistem visokega šolstva (eVŠ), s katerim se bo vzpostavil tudi nacionalni sistem spremljanja zaposljivosti diplomantov. Kot poudarjajo na ministrstvu, tega Slovenija doslej ni imela. "Želimo, da to postane sistemska rešitev« poudarjajo.
Že novembra naj bi imenovali stalno posvetovalno telo z namenom, da se vzpostavi redni in kontinuiran dialog med ključnimi deležniki izobraževanja, znanosti in gospodarstva/negospodarstva.
Na okrogli mizi z naslovom »Kako do boljšega povezovanja med gospodarstvom in visokim šolstvom v prihodnje«, na kateri so sodelovali ministrica Makovec Brenčič, Sonja Šmuc z Gospodarske zbornice Slovenije, Anton Ploštajner iz podjetja BOSCH, dr. Niko Samec z Univerze v Mariboru in dr. Peter Purg z Univerze v Novi Gorici. Ministrica Makovec Brenčič je med drugim poudarila pomen temeljnih znanj, hkrati pa tudi, da je mlade treba pripraviti do tega, da pa vzpostavijo lastno prilagodljivost, da pohitijo z absorbcijo novih znanj, da krepijo veščine in se prilagajajo zahtevam delodajalcev.
Na posvetu je nastopila tudi prof. dr. Christiane Hipp z brandenburške Tehnične univerze Cottbus-Senftenberg, ki je na primeru njihove univerze predstavila, kako izobraževalni sistem prilagajajo potrebam trga dela, o sodelovanju gospodarstva z visokim šolstvom na primeru Univerze v Ljubljani pa sta govorili dr. Branka Kalenić Ramšak in dr. Tanja Dmitrovič.