DUTB, ki v postopku poplačila terjatev nastopa kot delno ločitveni upnik, je predlog za stečaj telekomunikacijske družbe na ljubljansko okrožno sodišče vložila spomladi. Meni namreč, da bi moral T-2 iz svojih tekočih prilivov odplačevati obveznosti, ki so nastale pred začetkom prisilne poravnave.
Nasprotno pa so v T-2 prepričani, da je skladno s potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja določeno, da mora družba te terjatve poplačati le iz vrednosti zastavljenega premoženja.
»Družba T-2 že vse od pravnomočno potrjenega sklepa o prisilni poravnavi izvaja vse ukrepe, ki so zapisani v načrtu, izvaja pa tudi aktivnosti, s katerimi mora upnik DUTB, ki je prevzel terjatve NLB, odprodati premoženje, na katerem naj bi imelo pravno veljavno ustanovljeno zastavno pravico,« so zapisali v T-2.
Dodali so, da so med izvršilnim postopkom ugotovili, da DUTB nima veljavno ustanovljenih zastavnih pravic, kar ji onemogoča odprodajo zastavljenega premoženja in s tem tudi poplačila. »DUTB bo zato morala upoštevati predpisane pogoje poplačila in deliti usodo navadnih upnikov, ki bodo poplačani v višini 44 odstotkov do 24. februarja 2021,« so dodali.
Po njihovem mnenju je videti, da želi DUTB v primeru družbe T-2 zlorabiti institut stečaja z namenom uveljaviti pravice v nasprotju s pravnomočno sprejetim finančnim načrtom prestrukturiranja in veljavno insolvenčno zakonodajo.
Poudarili so, da družba danes posluje dobro, nenehno povečuje število naročnikov in s tem tudi prihodke in premoženje. »Vse to je tudi osnova za uspešno dokončanje prisilne poravnave, ki je poplačilo navadnih upnikov v višini 44 odstotkov nominalne terjatve,« so dodali.
Konec februarja 2012 je sicer družba dobila novo lastniško strukturo – po zlomu Zvona Ena Holdinga je na koncu prišla v 98-odstotno last kranjske družbe Garnol, ki je v lasti Štefana Krča.
Prisilna poravnava T-2 je stekla januarja 2011, pravnomočna pa je postala februarja 2012, ko je višje sodišče zavrnilo pritožbo Telekoma Slovenije, ki je zahteval stečaj konkurenčne mariborske družbe. V postopku prisilne poravnave je bilo kot upravičenih priznanih 142 milijonov evrov terjatev.
Največji upnik T-2 je bil kranjski Gratel, kateremu je družba dolgovala skupno 71,5 milijonov evrov. Postopek prisilne poravnave je bil končan junija letos.