Tiskane izdaje
Obisk slovenskih poslovnežev v nemških deželah Baden Württemberg in Bavarska je bil uspešen, kako pa bo šlo naprej?
Obisk poslovnežev v okviru uradne delegacije predsednika države Boruta Pahorja pri podjetjih BMW, Mercedes in Mahle je prvi korak v procesu pridobivanja posla. Gre za »odpiranje vrat«, za navezavo z vodstvi podjetij, do katerih drugače skoraj ni mogoče priti. Ali bo v nadaljevanju sklenjen tudi kakšen posel, pa je odvisno od kakovosti projektov ali izdelkov podjetij, ki so se imela možnost predstaviti ob tem uradnem obisku. Slovensko podjetje, udeleženec delegacije, na primer nastopa z inovacijo hladnega vžiga. Takšna inovacija dviguje ugled podjetja ne samo za konkreten izdelek, temveč za celotno paleto izdelkov, ki jih proizvaja, saj proizvajalca potrjuje kot visoko tehnološko podjetje. Pogovori z upravami nemških družb o prihodnjem razvoju v panogi pa so bili koristni tudi za strateške razmisleke, kako naprej, in za razumevanje trendov v panogi.
So slovenska podjetja pet let po izbruhu evrske dolžniške krize pripravljena na mednarodno konkurenco? Vemo, da je bilo številnim treba pomagati pri reševanju finančnega položaja. Kakšne možnosti imajo zdaj?
Vsaka kriza poveča razlike med dobrimi in slabimi. Dobra podjetja bodo iz nje prišla močnejša, medtem ko bodo mnoga slaba propadla. Povprečna podjetja potrebujejo nove strategije, morda tudi novo vodstvo, ki je sposobno podjetje zapeljati po poti uspešnih, drugače jih na dolgi rok čaka propad. Gospodarska rast in uspehi izvoznikov so v veliki meri spodbujeni s pozitivnimi gibanji na svetovnih trgih, na primer v Nemčiji, ki je naš največji trgovinski partner. Če to gospodarstvo cveti, potem mi, kot partnerji in dobavitelji na takšen trg, uspevamo. Konkurenčna prednost države se pokaže v krizi, ko ti uspe pasti za manj kot drugim državam ali celo zrasti. Za to pa so potrebne drugačne gospodarske strukture.
Med obiskom v Baden-Württembergu in na Bavarskem ste bili v stiku predvsem z avtomobilsko industrijo. Kje še bi bila dobrodošla podobna akcija? V katerih industrijskih in storitvenih dejavnostih bi slovenska podjetja z nekaj podpore lahko pridobila?
Takoj po Nemčiji sem se udeležil gospodarske delegacije na Expu v Milanu, ki jo je organizirala javna agencija Spirit. V delegaciji je bil tudi kmetijski minister Dejan Židan. Na Expu smo omogočili slovenski prahranski industriji predstavitve direktorjem italijanskih trgovskih verig, kot so Vega, Coop in Mercati Generali. Dogovorili pa smo se tudi že za nadaljnje korake, skozi katere bomo prišli do vzajemnega sodelovanja, posledično do konkretnih poslov na obeh straneh. Prehrambno industrijo smo zelo uspešno na primer predstavili tudi v salzburškem Sparu, kjer smo organizirali predstavitev slovenskih podjetij. Priprave na ta dogodek so trajale več kot pol leta, proces pa je tekel od zelo širokega nabora podjetij pa do izbora približno desetih podjetijki so imela priložnost predstaviti svojo ponudbo.
Kaj pa visoka na primer informacijska tehnologija?
Načela so ista. Spomladi sem bil z zunanjim ministrom Erjavcem v Braziliji, kjer je ob robu uradnega obiska potekala vzpostavitev poslovnega kluba ter poslovna konferenca na temo IT industrije. Obisk je potekal v organizaciji veleposlaništva in združenja Zitex, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije. V glavnem mestu Brasilia smo se srečali tudi z Apexom, nam sorodno agencijo in se pogovarjali o sodelovanju. Zdaj na pobudo Zitexa delamo na srečanju gospodarske delegacije s področja IT iz Brazilije, ki bo jeseni na Expu v Milanu, s slovenskimi podjetji. Drugače pa se v Spiritu usmerjamo predvsem na lažji vstop slovenskih podjetij v globalne dobaviteljske verige.
Kot smo že dejali, je velik del slovenske rasti povezan z evropsko in svetovno. Ali ob ponovnih napetostih v Grčiji pričakujete poslabšanja, in če, kako naj se pripravijo slovenska podjetja?
Mislim, da ne, saj smo v času permanentnih kriz. Grčija že dolgo problem in kot kaže, bo še nekaj časa. Grčija ne bo zamajala Evrope, vsaj gospodarsko ne. Za Slovenijo in Evropo je veliko bolj usodna kriza v Ukrajini in Rusiji. Vedeti je treba, da Nemčija kot najmočnejše gospodarstvo Evrope z enotnim trgom ter enotno valuto največ pridobi, to pa terja tudi veliko odgovornost Nemčije, da del blaginje vrača nazaj v manj razvita okolja, najbolje preko tujih greenfield investicij. Za to pa so predvsem potrebni zaupanje ter kvalitetno in učinkovito poslovno okolje.
Slovenija pa več izvozi v Nemčijo kot obratno.
V zadnjih letih je tako zaradi krize v Sloveniji, saj je domača potrošnja padla. Pred krizo je bilo drugače. Vedeti moramo tudi, da je to primerjava blagovnih menjav, medtem ko je dodana vrednost, ki jo v Slovenijo izvozijo Nemci, bistveno večja od tiste, ki jo v Nemčijo izvozimo mi. Še ena misel na prejšnje vprašanje o krizah: razmere v svetu so takšne, da je ponudba večja od povpraševanja in je konkurenca vedno hujša, zato bo kriz vedno več. Splošnega stanja stabilnosti še ne bo. Krizne razmere bodo naš vsakdan.
In kako naj se na to pripravijo slovenska podjetja?
Kot direktor javne agencije Spirit naj začnem z državo: za gospodarstvo je ključna dobro delujoča, vodena in organizirana javna uprava. Po mojih šestmesečnih izkušnjah v Spiritu me motita dve stvari: neverjetna birokracija in pa ničelna stopnja prevzemanja tveganja državnih uradnikov, ki se kaže v nizki učinkovitosti, neizvedenih projektih in predvsem v zelo malo prilagoditvah institucionalnega okolja (reformah), kar pa je ključno za konkurenčnost Slovenije. To je tudi rezultat pristopa terjanja glave človeka za vsako najmanjšo napako. V agenciji Spirit, ki je neodvisna institucija in ki je bila ustanovljena za izvajanje zelo konkretnih aktivnosti, je tako okolje zaviralno. Sam se z stanjem nisem sprijaznil in spreminjam tisto, kar lahko, miselnost zaposlenih, procese in profesionalnost agencije.
Ko govorimo o tujih investicijah, so velika ovira previsoke cene zemljišč, ki so vse naokrog bistveno cenejše, tudi postopki gradbenega dovoljenja so občutno predolgi. Ker agencija Spirit predstavlja centralno vstopno točko za tuje investitorje in smo tako z njimi ves čas v kontaktu, lahko iz izkušenj rečem, da je čas za izpeljavo investicije v današnjem svetu ključnega pomena pri odločitvi zanjo. Je potreben in nujen pogoj.
Podjetja pa bodo v tako konkurenčnem okolju preživela le, če bodo sposobna proizvesti konkurenčne proizvode, kar je končni rezultat v prvi meri kvalitetnega vodstva, ki zna znanje ljudi usmeriti v razvoj, učinkovito proizvodnjo, kvaliteten design ter promocijo izdelka ali storitve. Za to pa sta potrebna znanje, pogum in ambicioznost
