Sporazum bi najbolj prizadel farmacevtsko industrijo

Ljubljana − Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo (TTIP) bi imelo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, na BDP in na zaposlenost zelo majhen vpliv, je povedal ekonomist Jože P. Damjan, ki je po naročilu vlade s sodelavci na ekonomski fakulteti izdelal posebno študijo.

Ker so ZDA za Slovenijo relativno nepomemben trgovinski partner, bi bili potencialni učinki sporazuma na slovensko gospodarstvo zelo majhni. Blagovna menjava na leto dosega od 300 do 400 milijonov evrov, kar pomeni največ dva odstotka celotnega slovenskega uvoza in izvoza, skromne so tudi neposredne investicije.

Glede na študijo bi se na račun trgovinskega sporazuma BDP v desetih letih zmanjšal za 0,02 odstotka, nekaj več bi bilo naložb, vendar bi glede na majhno trgovinsko menjavo z ZDA to imelo zanemarljiv vpliv. Predvidevajo, da bi v Sloveniji izgubili od 220 do 1500 delovnih mest.

Na splošno bi bili učinki sporazuma majhni tudi za gospodarstvo celotne EU. BDP naj bi se v desetih letih skrčil do 0,7 odstotka. Glavni učinki bi se kazali v povečanem izvozu, ki bi se v desetih letih povečal za največ sedem odstotkov. Takšni rezultati so posledica trgovanja med EU in ZDA, ki je že zdaj zelo liberalno (odpravljenih je 96 odstotkov carin), predvsem kar zadeva industrijske izdelke, medtem ko je še vedno ostalo veliko ovir na področju storitvenih dejavnosti, kjer naj bi imel sporazum največje učinke. Predvidevajo, da bi največje negativne učinke čutili v Nemčiji, Franciji in v skandinavskih državah.

Zadržana podpora

Po Damjanovem mnenju so potencialni učinki sporazuma na BDP na letni ravni tako rekoč zanemarljivi: »Vsaka malo večja reformica v državi ima veliko večje učinke na gospodarstvo kot TTIP.« Sporazum je po njegovem mnenju vseeno smiseln, saj bi z njim nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu. »Naloga vlade je odpirati priložnosti za gospodarstvo, kar ambiciozna podjetja lahko izkoristijo, pri tem pa mora vlada paziti na potencialne nevarnosti, ki bi predstavljale grožnjo nekaterim dejavnostim in biti na teh točkah trd pogajalec,« je opozoril Damjan.

V Krki in avtomobilskem grozdu še neopredeljeni

Anketa med podjetji in gospodarskimi združenji je razkrila, da slovenska podjetja ne poznajo sporazuma in zanj ne kažejo posebnega interesa, saj ZDA zaradi oddaljenosti, velikega obsega poslovanja in nepoznavanja trga za večino slovenskih podjetij niso zanimiv trgovinski partner. Ameriške naložbe v Sloveniji znašajo le okrog 30 milijonov evrov, medtem ko slovenske v ZDA približno deset milijonov več.

Največji pozitivni obeti se kažejo za slovensko lesno, strojno in predelovalno industrijo ter storitvene dejavnosti, največje negativne učinke pa bi čutili v farmacevtski, avtomobilski in živilski industriji, zato smo našega največjega izvoznika povprašali, kako se pripravljajo na spremembe. Kot pravijo v Krki, doslej niso mogli narediti posebne analize o vplivu, ki ga bodo določbe trgovinskega sporazuma prinesle za panogo in konkretno za njihovo družbo, saj je javnost o tej temi zelo slabo seznanjena. »Po našem mnenju bo sporazum vplival predvsem na članice EU, saj bodo definirale okvire, v katerih bodo države lahko sprejemale nacionalno zakonodajo. Učinke, pozitivne ali negativne, je tako pričakovati predvsem na nacionalni ravni. Upoštevati moramo, da farmacevtski trg v EU ne obstaja kot enovita tvorba, ampak je segmentacija po državah izrazita, medtem ko gre v ZDA za eno samo unificirano tržišče izdelkov, distribucije, predpisovanja zdravil ipd. Pri tem je treba upoštevati, da v EU odgovornost za trg zdravil v osnovi pripada nacionalnim državam, ki urejajo to področje v okviru direktiv in uredb ter tehničnih navodil, vendar samostojno. Centralizirane evropske institucije, ki bi bile enakovredne ameriškim, formalno obstajajo, vendar nimajo ne vsebinske ne ekskluzivne postopkovne vloge (npr. EMA – European Medicines Agency v primerjavi s FDA – Food and Drugs Administration). Farmacevtska industrija je po eni strani zelo regulirana, po drugi strani pa moramo upoštevati, da predpisi izhajajo z zelo različnih področij, ne le s farmacevtskega ali medicinskega. Te tehnične oziroma regulatorne zahteve prevladujejo, carine ne igrajo bistvene vloge.«

Za odziv smo prosili tudi Slovenski avtomobilski grozd, kjer še niso naredili podrobne analize, kaj bi sporazum pomenil zanje. Za zdaj se na načelni ravni pridružujejo mnenju Evropskega združenja za avtomobilsko dobaviteljsko industrijo (CLEPA), ki podpira ukrepe, ki bi spodbudili gospodarsko rast in zaposlovanje. »Še naprej bo ključno pospešeno vlaganje v raziskave in razvoj ter okrepljeno sodelovanje med dobavitelji in proizvajalci vozil na vseh ravneh, kar bo okrepilo evropsko konkurenčno prednost v svetu,« so nam sporočili.