Sprememba terjatev v kapital povečuje primanjkljaj države

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) v določenih primerih prodaja kar terjatve do podjetij, ki jih je prevzela od bank, pri nekaterih podjetjih pa se pred njihovo prodajo odloči sodelovati v prestrukturiranju družbe. V takšnih primerih se pogosto zgodi, da DUTB ali država del terjatve ali celotno terjatev pretopi v lastniški delež podjetja, še posebno kadar gredo družbe skozi prisilno poravnavo. Takšni so bili denimo primeri Cimosa, Mariborske livarne Maribor, Polzele.

Zamenjava ni nevtralna

A čeprav se na videz zdi, da gre za zamenjavo ene vrste premoženja za premoženje druge vrste, te operacije za javnofinančno blagajno niso več nevtralne. Po metodologiji, ki jo za nacionalne in regionalne račune (ESA 2010) predpisujejo v Bruslju, te konverzije poslej namreč vplivajo na primanjkljaj sektorja država. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da kadar gre za kapitalske transferje države podjetjem, to pomeni, da država plačuje kritje akumuliranih, izrednih ali prihodnjih izgub ali za namene javne politike, zato to vpliva na primanjkljaj sektorja država.

Pokrivanje izgub

Poleg DUTB je svoje terjatve v lastniške deleže v zadnjih dveh letih spreminjala tudi država, saj ji podjetja v težavah pogosto dolgujejo davke in prispevke ali pa so terjatve nastale zaradi državne pomoči. Po podatkih statističnega urada je bilo lani konverzij DUTB in države, ki vplivajo na javnofinančno bilanco, za 61 milijonov evrov, v prvem polletju leta 2015 pa 82 milijonov evrov.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bila skupna vsota konverzij v kapital sicer višja, ker podpira tudi finančno in poslovno prestrukturiranje podjetja po zaključeni prisilni poravnavi, k primanjkljaju pa se prišteje le tisti del kapitalskega transferja države in DUTB, ki pokriva negativni kapital oziroma kumulirane izgube v preteklosti.

V DUTB pojasnjujejo, da so lani s konverzijami dolga v kapital pridobili lastniške delež v sedmih družbah, pri čemer so v kapital spremenili za 61,2 milijona evrov bruto vrednosti prejetih terjatev. V prvem polletju letos pa so to storili v petih družbah, za lastniški delež pa so zamenjali za 103,2 milijona evrov bruto vrednosti prejetih terjatev.

Izostritev problema

Da je to postalo eno od nerešenih vprašanj, je poslancem pred kratkim priznal tudi državni sekretar Metod Dragonja (na fotografiji). Dejal je, da se je ta problematika bolj izostrila letos, ko so se delno dopolnila navodila Eurostatu glede zajemanja primanjkljaja države pri slabih bankah. Po besedah Dragonje za zdaj teh terjatev ni bilo toliko, da bi pomenile večjo težavo za javnofinančno sliko. Ob tem se seveda postavlja vprašaje, ali ta nova metodolgija za DUTB in državo lahko pomeni omejitev pri prestrukturiranju podjetij. Še posebno zdaj, ko vlada z novelo zakona o slabi banki DUTB daje nova orodja za prestrukturiranje in od nje na tem področju pričakuje tudi aktivnejšo vlogo.

Na ministrstvu odgovora na to nismo dobili. Kot je bilo razumeti Dragonjo, je DUTB pri tem sicer samostojna ustanova, a bi ta nova okoliščina lahko vplivala tudi na njegovo delovanje. »S tem novim metodološkim navodilom smernic Eurostata se je bilo treba resneje ukvarjati, zato smo se z DUTB začeli pogovarjati.

Ta del moramo tudi spraviti v določen okvir, da ne bo presenečenj na ravni države, ko se ugotavlja javnofinančna skladnost s pravili fiskalne stabilnosti oziroma obsega deficita,« je dejal Dragonja in dodal, da gre za strokovno vprašanje, ki bo delno lahko vplivalo na nadaljnje delovanje DUTB in določene tipe transakcij.

V DUTB se to tega vprašanja niso opredelili, naslovili so nas na ministrstvo za finance, ker da je to povezano z državnim proračunom.