Tiskane izdaje
V Sredozemlju se kažejo priložnosti za slovenska podjetja − tudi mala in srednja, poudarja Hribar Milič, ki je na to temo v sredo s kolegi razpravljal v okviru Generalne skupščine malih in srednjih podjetij, ki pod okriljem EU poteka te dni v Neaplju.
»Sredozemlje predstavlja zelo veliko priložnost tudi za mala podjetja in tega sodelovanja je bistveno premalo,« je izrazil mnenje Hribar Milič. Seveda pa to področje prinaša tudi določene težave oziroma izzive, med katerimi še posebej izstopajo zapleteni vizumski postopki.
Več priložnosti za sodelovanje Hribar Milič vidi tudi v Italiji, še posebej na njenem južnem koncu. »Italija je naša druga najpomembnejša trgovinska partnerica, a južno od Firenc slovenska podjetja, tudi mala, pravzaprav ne gredo,« je poudaril.
S culico v beli svet
V luči trenutnih gospodarskih razmer in globalizacije bi se slovenska podjetja morala »s culico podati v beli svet«, je ponazoril Hribar Milič. Vloga krovnih organizacij, kot je GZS, pri tem pa je, da podjetja med seboj povežejo.
»Skupaj smo lahko učinkovitejši in lažje prodremo na trge,« poudarja prvi mož zbornice. Še posebej na trgih na južni strani Sredozemskega morja bi po njegovem lahko s skupinskimi nastopi, promocijo in organiziranim pristopom zagotovili precej realizacije za slovenska podjetja.
»So trgi, ki so relativno blizu in o katerih mislim, da jih lahko zelo hitro obvladamo in smo lahko na njih konkurenčni,« je optimističen Hribar Milič.
Turizem, agroživilstvo, logistika
In katera področja so obetavna? Prvi mož GZS v ospredje postavlja turizem, agroživilstvo, logistiko, pa tudi industrijo. Na italijanskem trgu so slovenska podjetja med drugim prisotna v farmaciji, energetiki, gradbeništvu, prek juga Italije pa bi lahko segli tudi na drugo stran Sredozemskega morja.
Tudi zato izstopa dejstvo, da je na tokratni skupščini malih in srednjih podjetij v Neaplju prisotnih zelo malo predstavnikov tako slovenske države kot podjetij. »Žal premalo prepoznavamo tovrstna srečanja kot priložnost, da bi se izpostavili, predstavili, da bi opozorili nase. Mislim, da je to ena naših zamujenih priložnosti,« pravi Hribar Milič.
Naloge države
Za podporo slovenskim podjetjem bo morala veliko postoriti še slovenska vlada. Ta mora, kot je opozoril predsednik GZS, zagotoviti stabilizacijo gospodarske strukture.
Pri malih podjetjih je trenutno največja težava odsotnost dostopnih virov financiranja. Naslednja stopnja mora biti razdolžitev gospodarstva, a Slovenija v tem trenutku nima programa, kako razdolžiti slovensko gospodarstvo, poudarja prvi mož GZS. Pomembno vlogo bodo tu igrale institucije − Slovenski državni holding, Družba za upravljanje terjatev bank, SID banka in še kakšna institucija bo morala stopiti zraven.
Nujno bo tudi stabilizirati javni sektor, pomembne pa bodo tudi reforme, o katerih govorimo že kar nekaj časa − plačni sistemi v javnem sektorju, najrazličnejše pravice, pokojninska in zdravstvena reforma so le nekatera področja, ki jih izpostavlja Hribar Milič. Gospodarstvo pri tem pričakuje nižje davke ter manj birokracije.
Številke slovenskemu gospodarstvu trenutno kažejo dobro sliko. Izvoz ostaja vlečni konj slovenskega gospodarstva, vendar je vprašanje, če bi v luči zaostrovanja odnosov med zahodnimi državami in Rusijo zaradi ukrajinske krize lahko ostal tako močan motor, opozarja Hribar Milič.
Na domačem trgu je medtem k trenutni dobri gospodarski sliki veliko pripomoglo trošenje evropskega denarja. Ko se bo to obdobje končalo, pa se bo tudi optimizem ohladil, meni prvi mož GZS.
Brez prave razvojne strategije
Pravega razloga za optimizem torej ne bo, dokler ne bo resnejših reform. Slovenija trenutno »nima prave razvojne strategije niti virov, kako bi to uresničili«, opozarja Hribar Milič. In dokler bo tako, bo naša gospodarska rast bolj prepuščena naključjem.
»Slovenija ima potencial, imamo dovolj kompetenc in izkušenj, trgi okoli nas so izjemni in še zdaleč jih ne obvladamo,« je poudaril Hribar Milič. Da bi ta potencial lahko uresničili, pa bi potrebovali bolj načrten pristop, je zaključil.
