Stari grehi, ki so slab zgled za Agrokor

Ljubljana – Če sodišče ne bo priznalo odškodninskega zahtevka malih delničarjev zaradi neprevzema Mercatorja leta 2007, bo se hrvaški Agrokor lahko požvižgal na objavo prevzemne ponudbe za Mercator, so danes opozorili mali delničarji Mercatorja.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je danes potekal prvi narok v gospodarskem sporu med malimi delničarji Mercatorja in Skupino Pivovarna Laško. S tožbo 30 malih delničarjev dokazuje, da bi Laščani že leta 2007 morali objaviti prevzemno ponudbo za Mercator, na to je pred dvema letoma opozorila tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Laščanom odvzela glasovalne pravice v Mercatorju. Ker Laščani niti po odločbi regulatorja kapitalskega trga niso objavili prevzemne ponudbe za Mercator, jih mali delničarji zdaj tožijo za odškodnino v višini 211,38 evra na delnico, skupaj za okoli 1,5 milijona evrov.

Niti po naroku obe sprti strani nista niti korak bliže rešitvi nastalega problema. Laščani (ki so bili leta 2007 skoraj polovični lastniki Mercatorja) odškodninskega zahtevka malih delničarjev namreč ne priznajo, mali delničarji pa opozarjajo, da je primer Mercator-Pivovarna Laško pomemben tudi zaradi vzpostavljanja prihodnje pravne prakse.

Male delničarje je zmotilo zlasti razmišljanje sodišča, da je to strogo pravno vprašanje, pri čemer mali delničarji ne bi imeli podlage za tožbeni zahtevek. Zadostovalo naj bi že ukrepanje ATVP, ki je Laščane leta 2009 kaznoval z odvzemom glasovalnih pravic. »Dejstvo je, da je bila v času prevzemnih aktivnosti leta 2007 kršena prevzemna zakonodaja. Če takratni manjšinski delničarji Mercatorja ne bodo dosegli ustreznega nadomestila v obliki odškodnine, je mogoče sklepati, da kršitev prevzemne zakonodaje ne potegne za seboj ustrezne sankcije,« je po naroku opozoril odvetnik malih delničarjev Klemen Veršič. »Če bi se vzpostavila takšna praksa, je to nesprejemljivo in katastrofa za delovanje domačega kapitalskega trga,« je dodal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič. Ta meni, da se takšna praksa lahko negativno pokaže tudi pri ponovni prodaji Mercatorja:

»Če se tudi v tem primeru prevzemnik požvižga na prevzemno zakonodajo, mu lahko s prevzemom uspe, mali delničarji pa se lahko znova obrišejo pod nosom za ustrezno nadomestilo oziroma za možnost, da bi svoje delnice prodali prevzemniku po ceni, po kateri je ta družbo prevzel,« je še izpostavil Veršič. Odvetnik Laščanov Stojan Zdolšek pa nasprotno meni, da je zahtevek po plačilu odškodnine neutemeljen. »Po našem mnenju mali delničarji niso dokazali, da jim je zaradi neprevzema Mercatorja leta 2007 nastala škoda.«

Previdnost uprave 
je na mestu

Kristjana Verbiča, ki je član nadzornega sveta Mercatorja, smo vprašali tudi, kakšno je njegovo stališče do postopka prodaje Mercatorja Agrokorju oziroma do ekskluzivnih pogajanj s konzorcijem kupcev. Verbič odgovarja le v imenu malih delničarjev; pravi, da so se vedno zavzemali za transparenten pristop in prodajo večinskega deleža, saj le to zagotavlja največji iztržek tudi malim delničarjem. Kaže, da je ponudba Agrokorja najugodnejša in kot takšno bi jo bilo treba obravnavati, pravi Verbič. »Zaradi kompleksnosti tega posla in morebitnih pasti, ki izhajajo tudi iz prevzemne zakonodaje, je previdnost, s katero pristopa uprava Mercatorja, toliko bolj na mestu. Resno je treba razmisliti o vseh mogočih situacijah, ki bi lahko nastale. Na mizi je namreč šele ponudba za nakup večinskega deleža, tej pa bi morala nujno slediti prevzemna ponudba,« opozarja sogovornik. Prevzemnik se bo moral zavezati za takšne rešitve, ki bodo koristile tudi manjšinskim delničarjem in ščitile poslovanje družbe.