Ormož – Kmetijske zadruge Ormož praktično ni več. Poskus prisilne uprave ni uspel in začel se je stečajni postopek. Štirje zadnji zaposleni so dobili odpovedi, za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo Lucijo Klampfer.
Načrta finančnega prestrukturiranja, ki ga je predložilo poslovodstvo zadruge z direktorjem Francem Kociprom na čelu, niso sprejeli glavni upniki in tako prisilna poravnava ni mogla uspeti, da bi KZ Ormož obstala. Največji upnik in odločujoči dejavnik o prihodnosti zadruge je bila Deželna banka Slovenije, ki bi s spremembo dolgov v lastniški zadružni delež lahko zadrugo rešila propada. Toda za več kot 1,4 milijona evrov nepoplačanega posojila in prek 700 tisočakov težko bančno garancijo banka ni sprejela ponujenih pogojev in prisilna poravnava je obstala v brezizhodnem položaju. Upraviteljica postopka je predlagala stečaj in postala stečajna upraviteljica.
Neuspešen poskus združitve
KZ Ormož so leta 1992 ustanovili kmetje z ormoškega območja in prek nje prodajali svoje pridelke, predvsem pa grozdje ormoški vinski kleti. Dokler se je zadruga držala osnovne dejavnosti, je solidno shajala in poslovala, pred petimi leti pa je najela poldrugi milijon posojila za nakup ormoške vinske kleti, ki jo je potem prodala Francu Puklavcu. Z izkupičkom je kupovala delnice Košakov, Pomurskih mlekarn in Deželne banke Slovenije in pri teh poslih izgubila veliko vrednosti. Zaplet med zadrugo in ormoško vinsko kletjo zaradi nepravočasnega plačevanja grozdja je probleme le še povečal, ni pa jih povzročil, kot je poslovodstvo v nezavidljivem položaju trdilo še pred nekaj meseci.
Poskus združitve KZ Ormož s KZ Ptuj prav zaradi zadolženosti ormoške zadruge ni uspel. Le desetino trgovin in tri desetine zaposlenih v njih so Ptujčani najeli in tako so prejšnji trgovci v KZ Ormož zdaj ohranili svoja delovna mesta v ptujski zadrugi. Trgovine, poslovna stavba in drugo premoženje KZ Ormož je ocenjeno na 3,8 milijona evrov, upniki pa so v prisilni poravnavi prijavili skupaj za skoraj 3,1 milijona terjatev.