Stereotipi nemalokrat vplivajo na izbiro karierne poti

Pogovor z Jasmino Stritar, direktorico regije Jugovzhodne Evrope v korporaciji Dell EMC.

Objavljeno
09. februar 2018 18.16
Miran Varga
Miran Varga

Jasmina Stritar je ženska z najvišjim vodstvenim položajem v domači panogi IT. Želi si več ženske družbe.

IT že od nekdaj velja za pretežno moško panogo, čeprav se informatiki ne branijo sodelavk. Kako panogo IT dojemajo ženske oči?

Naš pogled na informatiko se z vsakim letom bolj spreminja. Če je nekoč panoga IT veljala za bolj dolgočasno in strogo tehnično naravnano, se zdaj vse bolj zavedamo, da gre za eno najbolj dinamičnih panog, ki pripomore k nenehnemu učenju, spremembam in napredku – ne samo družbe, temveč človeštva nasploh. Digitalna preobrazba družbe ima gotovo ključno vlogo pri dojemanju te panoge in sprejemanju pomembnosti tehnologij. Nove tehnologije spreminjajo številne industrije. V zdravstvu sodobne tehnologije pomagajo pri zgodnjemu odkrivanju bolezni ter rešujejo življenja, iskanje namestitve v priljubljenem turističnem mestu je zdaj veliko bolj preprosto kot včasih. Primerov, kako tehnologije spreminjajo način, kako živimo, delamo in delujemo, ter nam omogočajo drugačno, boljšo uporabniško izkušnjo, je nešteto.

Vse več podjetij poudarja enakost med spoloma in tudi enakost med narodi in barvo kože. Posledično večja tehnološka podjetja »umetno« skrbijo za večjo »uravnoteženost« delovne sile. Se vam zdi takšna praksa pravilna?

Pomen enakosti spolov in tudi enakosti med narodi, nerazločevanje barve kože in ljudi s posebnimi potrebami, vse to je zelo obsežen izziv, saj mora skladno z digitalno preobrazbo družbe potekati tudi kulturna transformacija. Nujni so čas, vztrajnost in odločnost, da se spremenijo ukoreninjene percepcije. Uravnoteženost je nujna, saj zagotavlja inovativnost, preudarnost in širino pri razvoju rešitev. Res je, da tehnološka podjetja uvajajo iniciative in kvote, ki morda na prvi pogled umetno ustvarjajo uravnoteženost skupin, vendarle s tem skrbijo, da ne prihaja do pozitivne diskriminacije. Če se tega zavedamo in tako delujemo, je takšna praksa sprejemljiva in je tudi nujna za preoblikovanje družbe, ki jo zahteva digitalizacija. Upravljati tako skupino je seveda drug izziv.

Kako bi vi naredili panogo IT privlačnejšo za nežnejši spol?

Z iniciativami in osredotočenostjo na izziv, s katerim se spopadamo, dobro utiramo pot k prepoznavanju in privlačnosti panoge IT. Tako delo bo treba nadaljevati in v prihodnosti še nekoliko spremeniti pristop ter izdelati nove strategije. Morda lahko pritegnemo večje zanimanje žensk, če se v pogovorih in pri pisanju osredotočimo na to, kaj tehnologija omogoča in kako bomo kot akterke v tej panogi pripomogle k napredku družbe.

Z vidika zaposlovanja je panoga IT zelo zanimiva, saj omogoča številne priložnosti. V panogi že zdaj močno primanjkuje kadrov. To bi moralo biti znamenje izobraževalnim institucijam, da bi omogočile več različnih usmeritev, programov in možnosti za izobraževanje. Delovna sila, ki je visoko in raznovrstno izobražena, družbi zagotavlja večjo konkurenčnost, napredek in uspeh. Tudi finančni vidik in finančna neodvisnost nista zanemarljiva. Seveda je treba uskladiti politiko plač in neenakosti med spoloma. Nesprejemljiva je plačna vrzel in celo zaznavanje negativnih trendov na tem področju, tudi v Sloveniji.

Je težava že v sami družbi – ali ta od programerjev in inženirjev pričakuje, da bodo to predvsem moški?

Spolni stereotipi so eden najtrdovratnejših izzivov tako v panogi IT kot tudi na drugih področjih. Le-ti nemalokrat vplivajo na izbiro smeri izobraževanja in karierne poti. Vpliv stereotipnih prepričanj ima lahko posledice na sprejemanje pomembnih odločitev v procesu selekcije, zaposlovanja, napredovanja in treninga zaposlenih. Splošno znano je, da je spol pri napredovanju na vodstvene položaje za moške prednost, za ženske pa pogosto pomeni oviro. Ženske v primerjavi z moškimi še vedno predstavljajo manjšino na vodstvenih položajih, kljub približno enaki udeleženosti na trgu dela in povprečno višji izobrazbi. Dejstvo je, da nas na tem področju čaka še veliko dela, in pomembno je, kako hitro bomo sposobni te miselne vzorce spremeniti.

O tem, kaj bomo postali, ko odrastemo, sanjamo že kot otroci. Posledično tudi naši vrstniki močno vplivajo na našo odločitev. Smo si nemara kar sami krivi, če je premalo žensk med informatiki in inženirji, saj ima večina deklic drugačne sanje?

Prepričana sem, da večina otrok ne ve, kaj bi v življenju resnično želela postati ali pa se te želje spreminjajo s trenutnim navdihom. Sanje se navadno nanašajo na poklice, ki jih otroci največkrat vidijo in zaznajo v vsakdanjem življenju, kot so frizer, policist, gasilec ... Če se ozremo po panogi IT, lahko opazimo, da ti poklici niso zelo opazni, zato se interesi zanje izoblikujejo nekoliko pozneje.

Menim, da bi moral izobraževalni sistem spodbujati zanimanja in talente na področju IT veliko bolj, kot to počne zdaj, in omogočati različne izkušnje, ki pomagajo pri izbiri študija. Zametki izobraževanj na področju IT bi morali biti uvedeni že v primarnih izobraževalnih institucijah, kar se bodisi ne izvaja bodisi se izvaja v zelo majhnem obsegu, tako po količini kot kakovosti ponujenih znanj. Vsekakor mora pri tem s spodbujanjem, povezovanjem in vključevanjem pomembno vlogo odigrati tudi država. Zavedati se moramo, da na to, kdo si in kaj želiš postati, vpliva tudi okolje, v katerem rasteš in se razvijaš.

Se vam zdi prav, da se o ženskah v IT govori in piše? Bi se moralo pisati in govoriti še več? Ali morda sploh nič?

Mislim da je prav, da govorimo in pišemo o tem. Javnost je treba seznaniti, s kakšnimi izzivi se srečujejo ženske na tem pretežno moškem področju. Jih spodbujati, motivirati, pokazati napredek in jim predstaviti primere dobre prakse. Vsak začetek je težak in ženske, ki delujemo na področju IT, razumem kot pionirke za vse prihodnje generacije žensk. Prepričana sem, da se bo ob ustreznih pogojih in spodbudah vse več deklic in žensk odločalo za vstop v to panogo in ne le v IT, ampak tudi v naravoslovje na splošno. Želim si, da bi tako ženske kot moški videli priložnosti in potencial, ki ga področje IT ima za razvoj družbe, in kako bistveno lahko vpliva na kakovost življenja v prihodnje.

Zdi se, da je mentorski pristop prava smer, kako v informatiko dobiti več predstavnic nežnejšega spola. Ste tudi vi mentorica kakšni kolegici?

Mentorstvu pripisujem velik pomen. Ne samo za ženske v panogi IT, ampak za vsakega posameznika, ki se vključuje v novo delovno okolje ali načrtuje karierno pot. Zelo pomembno je, da ima mentor smisel za delo z ljudmi, da zna poslušati, usmerjati, spodbujati ustvarjalnost in biti dober motivator. Imeti mora dobro razvito empatijo in visoko čustveno inteligenco. Vsekakor mora biti strokovnjak na svojem področju z ustreznimi znanji in izkušnjami.

V okviru programa ženske iniciative v podjetju delujem kot mentorica, prav tako sem neformalna mentorica svojim sodelavcem. Štejem si v veliko čast, da se obrnejo name tudi kadar gre za tematiko, ki ni povezana s poslovanjem podjetja. To krepi medsebojno zaupanje, sodelovanje, spoštovanje in ima velik vpliv tako na rezulat dela kot tudi zadovoljstvo zaposlenih. Z mentorstvom imam odlične izkušnje, vendar ni lahko biti dober mentor, potrebno je vložiti veliko časa in truda. Zanimivo je, da je učenje v tem primeru dvosmeren proces – v vlogi mentorja si večkrat tudi sam učenec.