Tiskane izdaje
Na ministrstvu odgovarjajo, da se kršitev nanaša na podjetje Oblačila ČIB 2000 Bovec, ki mu je država leta 2008 dodelila 139.000 evrov subvencije in 350.000 evrov dolgoročnega posojila. »Podjetje po dodelitvi sredstev ni zaprosilo za spremembo projekta in je namesto popravila stroja za vezenje nabavilo šivalne stroje v enakem znesku. Na podlagi tega je MGRT odstopil od pogodbe in zahteval vračilo sredstev,« pravijo na ministrstvu.
Že prej nekaj leti je ministrstvo odkrilo nepravilnosti pri porabi državnih pomoči v Steklarni Rogaška, Jutranjki in Iskra Kondenzatorjih. Takrat so ugotovili odstopanja, ki se nanašajo na neupoštevanje rokov oddaje poročil, nepravilno obračunavanje stroškov programa prestrukturiranja, nenamensko porabo sredstev in odstopanja od sprejetega načrta. V primeru Jutranjke je bil nekdanji direktor Miha Rabič zaradi tega celo obsojen na sodišču.
Poročali smo že, da je MGRT nadzor že septembra lani opravil tudi v Polzeli, vendar nepravilnosti niso odkrili. Ugotovili so, da so bila sredstva porabljena predvsem za nadaljevanje proizvodnega ciklusa, to je za surovine, barve, preje, kemikalije, energente, podjetje pa je s tem poravnalo tudi polovico regresa in šestino odpravnin – obveznosti, ki so nastale po postopku prisilne poravnave.
Najprej pomoč, nato stečaj
Sicer pa je država od leta 2003 do vključno leta 2014 približno 60 podjetjem v težavah razdelila za dobrih 162 milijonov evrov različnih oblik državnih pomoči. A velik del teh družb je kljub državni pomoči in menda vzorni porabi tega denarja propadlo, nekatera so pristala na slabi banki ali se še borijo na trgu, so pa tudi redki primeri takšnih, ki danes uspešno poslujejo.
Po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je država za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v 12 letih dodelila za 29 milijonov evrov subvencij, torej nepovratnih sredstev, dobrih 10 milijonov evrov kratkoročnih in skoraj 38 milijonov evrov dolgoročnih posojil. Poleg tega je družbam izdala za 85 milijonov evrov poroštev, od katerih jih je bilo kar nekaj unovčenih. Prav junija letos je država 4,3 milijona evrov od skupaj 5,1 milijona evrov unovčenega poroštva za Mariborsko livarno Maribor (MLM) pretvorila v kapitalski delež. Podobno je storila v primeru Polzele. Letos država sicer ni dodelila nobene nove pomoči, ker je zakon o pomoči podjetjem v težavah v usklajevanju z evropskimi smernicami in je zato shema zaprta.
Stečaj ali slaba banka
Iz seznama podjetij v težavah (glej tabelo), ki so dobila državno pomoč, je mogoče ugotoviti, da je velik del teh podjetij kljub državni finančni injekciji končal v stečaju ali likvidaciji. Med njimi denimo najdemo Industrijo usnja Vrhnika, Sveo, Glin IPP, Koroški hlebček, Muro, Steklarno Luminos, MTT Tekstil ... Na robu stečaja je tudi Polzela, ki je prav tako lani prejela milijon evrov državne pomoči.Nekatere družbe pa so pristale na slabi banki. Tak je primer Cimosa, ki je šel skozi prisilno poravnavo, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa mu zdaj išče novega lastnika. Na DUTB je tudi MLM, kjer so prav ta teden pojasnili, da jim je dobrih pet milijonov državnega poroštva, ki ga je država nedavno skoraj v celoti pretvorila v kapital, pomagalo, »da so lažje zadihali«. Tako naj bi dobili prve potrditve novih naročil in zagnali 1,5 milijona vredno naložbo za proizvodnjo aluminijskih ulitkov.
Odložene težave
Ob številnih stečajih družb, ki so dobila državno pomoč, se postavlja vprašanje o učinkovitosti takšnih finančnih injekcij in o nadzoru nad njihovo porabo (o tem pišemo na 1. strani).
Tudi raziskava ljubljanske ekonomske fakultete, ki je sicer zajela vse državne pomoči, je pokazala, da so te pomoči podjetjem v težavah pogosto le odložile problem. »Šlo je bolj za to, da se je podaljševala agonija teh podjetij, saj so družbe denar pogosto namesto za prestrukturiranje porabile za pokrivanje tekočih obveznosti,« pojasnjuje ekonomistka dr. Polona Domadenik. Dodaja, da je raziskava še pokazala, da pozitivnega učinka pomoči podjetjem v težavah na dvig produktivnosti ni bilo. Drugače je bilo tam, kjer je denar šel za raziskave in razvoj. Raziskava fakultete je še pokazala, da so pomoč pogosto dobivala vedno ista podjetja.
Od grdega račka do laboda
A obstajajo tudi svetli primeri. Steklarna Rogaška je leta 2004 od države dobila dobrih pol milijona evrov subvencije, 1,3 milijona evrov dolgoročnega posojila in za 7,5 milijona evrov državnega poroštva, pri tem pa je ministrstvo za gospodarstvo že leta 2007 odkrilo nepravilnosti. A v rogaški družbi, kjer poslovnih rezultatov že od leta 2013 ne razkrivajo, je neuradno mogoče izvedeti, da po dolgih letih životarjenja zdaj poslujejo uspešno. Steklarna Rogaška je namreč od leta 2013 v lasti irske skupine WWRD, ki je po prihodu v podjetje prinesla nove posle in zagotovila okoli pet milijonov novih naložb. Od začetka julija letos pa je lastnik WWRD postala finska družba Fiskars, ki proizvaja izdelke za dom.
Agis lani prvič z dobičkom
Med prejemniki državne pomoči je bila tudi družba Agis zavore: leta 2010 je država v družbo konvertirala 450.000 evrov svojih terjatev, leto kasneje pa je podjetje prejelo še 333.000 evrov subvencij in 900.000 državnega poroštva. V družbi pojasnjujejo, da prestrukturiranje poteka na vseh področjih, in lani so po dolgih letih izgube le poslovali s 53.000 evrov dobička. Namestnik direktorja Agisa zavore Aleš Menhart je povedal, da se trend rasti nadaljuje tudi letos in da celo za desetino presegajo načrte.
Ptujsko družbo, kjer se je število zaposlenih celo povečalo na 130, sicer še vedno bremenijo stari dolgovi, a so prejšnji mesec z bankami dosegli dogovor o prestrukturiranju dolga. Podjetje ima notranje lastništvo, a kot pravi Menhart, zdaj iščejo potencialnega vlagatelja, ki bi zagotovil svež denar za razvoj, brez katerega težko ohranjaš konkurenčnost. Agis zavore so namreč na mednarodnem trgu, saj izvozijo kar 95 odstotkov izdelkov.
Odeja zmanjšuje izgubo
Za dolgoročen obstoj podjetja si prizadevajo tudi v Odeji Škofja Loka. Lani je ta družba od države prejela 216.000 evrov subvencij in 1,2 milijona evrov dolgoročnega posojila. Kot pojasnjuje direktorica Melita Rebič, so denar porabili za finančno prestrukturiranje, s čimer so kratkoročne vire preoblikovali v dolgoročne ter delno poplačilo dobaviteljev in države. Poleg tega so denar namenili za tehnološko in tržno prestrukturiranje, usposabljanje zaposlenih in izplačilo dela regresa.
Rebičeva pravi, da imajo še vedno za približno 100.000 evrov izgube iz poslovanja, vendar se je ta prepolovila. »Druga polovica leta je pri nas prodajno močnejša, vendar kljub temu pričakujemo, da leta še ne bomo zaključili pozitivno,« dodaja. V Odeji, ki zaposluje 99 ljudi, intenzivno delajo na pridobivanju novih kupcev. Po navedbah Rebičeve rast dosegajo v lastni maloprodajni mreži, pri opremi hotelov, domov in bolnic ter prodaji prek spleta, negativno pa je na poslovanje vplival izpad prodaje na ruskem trg, zaprtje dveh trgovin Homely in izguba kupca v ZDA. Uvedli so tudi dva nova programa, ki ju je trg dobro sprejel.
