Tiskane izdaje
Ljubljana – Finančna služba in nekdanje vodstvo HSE sta »mati in oče« zgrešenih odločitev, ki so prvi energetski steber pahnile v milijardni dolg. Krivca za slabo finančno kondicijo HSE razkriva dokument o zadolževanju skupine HSE, ki smo ga pridobili v uredništvu. Obe funkciji povezuje ime Stojana Nikolića, od poletja 2014 prvega finančnika in drugega moža skupine.
Analizo zadolženosti in možnosti optimizacije upravljanja dolga družbe in skupine HSE, kakor se glasi uradni naziv, je v slabem letu, kar je bil na čelu HSE, skupaj z notranjo revizijo naročil zdaj že nekdanji prvi mož HSE Gorazd Skubin, ki je na tej funkciji nasledil Blaža Košoroka. Skubina je menda prav ta dokument tudi odnesel z vrha HSE; notranja revizija pa je po naših podatkih prišla do podobnih zaključkov.
Premostitveno zadolževanje
Avtor analize Tone Rop je zelo jasen pri poimenovanju krivcev, ki niso bili sposobni obvladovati dolga HSE, ki so preplačali, predvsem pa prehitro poplačali posojilo EIB, sprejeli napačno in pregrešno drago odločitev o izdaji 285-milijonskega paketa obveznic, pri čemer so imeli samo za odvetnike, pripravo prospekta … pol milijona dodatnih stroškov, in ki so vse skupaj zakoličili s tveganim premostitvenim zadolževanjem, da so lahko pokrili dolgoročne obveznosti iz investicij. Odgovorna sta nekdanje vodstvo in finančna služba HSE, z drugimi besedami Blaž Košorok in Stojan Nikolić. Ali je finančni direktor Nikolič res storil vse, da bi 110-milijonsko posojilo Evropska investicijska banka (EIB) z najnižjo razpoložljivo obrestno mero in najugodnejšo ročnostjo 25 let obdržal? Čeprav je sam javno zagotavljal, da banke, ki so jamčile za Teš, jamstva niso hotele podaljšati oziroma niso izpolnjevale pogojev, je Ropov odgovor na vprašanje »ne«: »Ker se ni pogajal z EIB, niti poskušal pridobiti jamstva, na primer Slovenske izvozne družbe.«
Dokument razkriva vse (pre)hitre, (pre)drage, (pre)napihnjene, prenagljene in napačne odločitve dvojca Košorok-Nikolić, ki so nastale pretežno zaradi investicije v Teš 6, skupini pa povzročile dolg, ki več kot dvakrat presega za banke še sprejemljivo tveganje. Pri 122-milijonskem EBITDA leta 2015 je imela skupina HSE 1015 milijonov evrov dolga ali 8,35-kratnik EBITDA. Kar je več kot štirikratnik, je za stroko že relativno visoko tveganje. HSE bi bila glede na ta kazalnik lahko zadolžena za največ 486 milijonov evrov. Začetki zadolževanja sicer segajo v leto 2007, v čas gradnje Teša; od takrat je zadolženost skupine zrasla za 823 milijonov evrov.
»Alternativni viri
Od vodilnih HSE do zdaj nihče ni zahteval, da za poteze, zaradi katerih HSE grozi finančni fiasko, izdajo račune. Stojana Nikoliča bo treba prej ali slej vprašati, koliko škode je utrpela skupina zaradi odpovedi posojil, koliko bodo stala kratkoročna posojila, koliko so plačali pravnim in finančnim svetovalcem pri posojilnih in obvezniških poslih ter ne nazadnje, zakaj 285-milijonski paket obveznic, če to presega zadolženost HSE.
Danes nadzorni svet
Nadzorniki HSE naj bi danes predvidoma določili novo vodstvo družbe. Po nekaterih informacijah naj bi generalni direktor postal nadzornik Matjaž Marovt, po drugih Stojan Nikolić, ki pa bi mu dodali sedanjo nadzornico Barbaro Gorjup.
***
POPRAVEK (dodan 12. aprila 2017)
V zgornjem članku so nekatere netočnosti, ki jih želimo zanikati.
Finančna služba HSE še posebej v obdobju, ko jo je vodil Stojan Nikolić, ni in ne more biti kriva za pretekle odločitve in milijardni dolg, ki je konec leta 2015 bremenil skupino HSE. Rast dolga je posledica odločitev za obsežne naložbe v zadnjem desetletju, predvsem za 1,4 milijarde evrov vredno naložbo v Teš 6 pa tudi v črpalno hidroelektrarno Avče in gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Odločitve v zvezi z izvedbo zgoraj navedenih investicij so bile sprejete, preden je Stojan Nikolić prevzel vodenje finančne službe HSE, kar je bilo šele oktobra 2014.
Neresnična je tudi navedba, da naj bi poslovodstvo HSE, konkretno nekdanji generalni direktor HSE, naročil »Analizo zadolženosti in možnosti optimizacije upravljanja dolga družbe in skupine HSE«. Na HSE nimamo podatka o naročilu takšne analize niti v zvezi z njo ni bila sklenjena kakršnakoli pogodba. Ne držita niti navedbi, da se Teš in HSE nista pogajala z EIB in oziroma da naj se »Nikolićev resor« postopka podaljšanja jamstva ne bi lotil pravi čas. Teš je izvajal aktivnosti za podaljšanje garancij že pred prihodom finančnega direktorja HSE Stojana Nikolića oktobra 2014, slednji pa se je po svojem prihodu v pogajanja aktivno vključil in pripravil tudi več alternativnih scenarijev. Celotna strokovna ekipa HSE je tako s svojim delom preprečila finančni fiasko, ki bi se lahko končal z unovčitvijo državnega poroštva.
Prav tako ne drži, da od vodilnih HSE do zdaj nihče ni zahteval izdajanja računov. Poslovodstvo HSE nadzornemu svetu redno poroča o vseh načrtovanih in izvedenih aktivnostih, v vse postopke v zvezi z zadolževanjem pa so bili vseskozi vključeni tudi predstavniki SDH ter Ministrstva za finance Republike Slovenije. Poleg tega pa je bila zaradi blatenja v javnosti in zaščite ugleda HSE naročena neodvisna notranja revizijo postopkov, povezanih z zadolževanjem skupine HSE, ki bo pokazala tudi, ali je skupina HSE v obdobju od januarja 2015 do danes utrpela kakršnokoli škodo. Notranja revizija še ni končana, prepričani pa smo, da bodo zaključki dokazali, da so postopki zadolževanja potekali transparentno in skladno z vsemi predpisi.
Poudarjamo, da je celotna ekipa HSE v letih 2015 in 2016 dosegla, da je družbi kljub visoki zadolženosti, ki jo novinarja analizirata, uspelo prepričati mednarodne finančne institucije, da so skupini HSE odobrile dolgoročno posojilo. Tako finančna služba kot poslovodstvo HSE sta v zadnjih letih uspešno zagotavljala vire za nemoteno delovanje skupine HSE. V družbi HSE smo prepričani, da smo v zahtevni finančni situaciji, ki je posledica odločitev za izvedbo investicij v preteklosti, naredili največ, kar je bilo mogoče, da bi zagotovili stabilno in stroškovno učinkovito poslovanje skupine HSE.
Lidija Pavlovčič, vodja službe za korporativno komuniciranje skupine HSE
