Tiskane izdaje
Berlin – Siemensov šef Joe Kaeser je v Davosu sedel poleg ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zdaj pa napoveduje naložbe v ZDA, medtem ko v Nemčiji zapira tovarne. Kritiki v tem vidijo enega prvih uspehov Trumpove politike »Najprej Amerika« in nemško politiko pozivajo k ukrepanju.
Pri münchenskem industrijsko-inženirskem gigantu so že konec preteklega leta naznanili veliko krčenje proizvodnje po vsem svetu in še posebej v Nemčiji, v Görlitzu in Leipzigu bodo zaprli svoje tovarne, v Berlinu, Offenbachu in Erfurtu pa omejili proizvodnjo. Tisočem delavcev grozi odpuščanje, hkrati pa predsednik uprave Joe Kaeser napoveduje odprtje tovarne plinskih turbin v ZDA. Sindikati so ogorčeni in sredino skupščino Siemensovih delničarjev so v bavarski prestolnici spremljale jezne demonstracije.
Donald Trump. Foto: AP
Kaeser je na davoški večerji ameriškega predsednika z nemškimi in drugimi evropskimi podjetniki sedel poleg Trumpa in po informacijah časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung republikanskemu prvaku čestital za davčno in druge reforme.
Ali Siemensov prvak s tem že odgovarja Trumpovemu povabilu evropskim in drugim podjetjem, naj investirajo v ZDA? »Amerika je prostor za biznis,« je ameriški nacionalist v davoški katedrali globalizacije delal reklamo za svoje nižanje podjetniških in drugih davkov, zmanjšanje birokratskih ovir za poslovanje in druge ukrepe za pomoč ameriškemu. »Pridite v Ameriko, kjer lahko izumljate, ustvarjate in gradite,« je pozival. Poudaril je, da se bo kot predsednik ZDA vedno najprej zavzemal za Ameriko, tako kot bi morali po njegovem prepričanju drugi voditelji na prvo mesto postaviti svoje države.
»Najprej Amerika ne pomeni 'Amerika sama',« je še dodal Trump in pomirjeval: »Ko rastejo ZDA, raste ves svet.« A se v Nemčiji nekateri že bojijo poslabšanja svoje konkurenčnosti v primerjavi z ZDA, po Davosu pa tudi Trumpovega maščevanja za nemški trgovinski presežek. Ameriški predsednik je v preteklosti že obsojal nemške izvoznike, s srečanja Svetovnega gospodarskega foruma pa je v intervjuju za britansko televizijsko postajo bolj ali manj prikrito grozil vsej EU, ki je po njegovem prepričanju zaprta za ameriške izdelke, medtem ko evropski proizvajalci svobodno prodajajo v ZDA.
Ob strahu EU pred neprijetnimi gospodarskimi ukrepi z druge strani Atlantskega oceana je vsaj del nemške javnosti še toliko bolj šokiran, da nemška podjetja že odgovarjajo na spremenjene razmere v nemško in evropsko škodo.
Strokovnjaki krivdo valijo
Siemensova uprava: Michael Sen, Janina Kugel, Ralf P. Thomas in Joe Kaeser. Foto: AFP
A eden najpomembnejših nemških industrijskih velikanov napoveduje zmanjšanje proizvodnje in množična odpuščanja, zato kritiki od pogajalcev za novo nemško vlado zahtevajo, naj ne pozabijo na ustvarjalce družbenega bogastva. Nemški industrijski koncern Siemens je v prvem četrtletju poslovnega leta, ki se je začelo oktobra, ustvaril 19,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot v istem obdobju leto prej. Čisti dobiček se je okrepil za 12 odstotkov na 2,2 milijarde evrov, a vodstvo družbe opozarja, da so pred njimi številni izzivi.
Nemčija ima solidno gospodarsko rast in rekordno zaposlovanje, a bi potrebovala tudi zakonodajo za priseljevanje za gospodarstvo potrebne delovne sile in ne od socialne pomoči odvisnih množic, ki prihajajo zdaj. Nujni bi bili ukrepi za spodbujanje digitalizacije in z njo prožnejša delovna zakonodaja, zaradi Trumpovih ukrepov pa najbrž tudi nižanje podjetniških davkov. Pogajalci za novo veliko koalicijo pod vodstvom dolgoletne kanclerke Angele Merkel še niso rekli zadnje, a kritiki vsaj socialdemokratom očitajo, da jih bolj kot podpora gospodarstvu zanimajo državne investicije. Ker se nemški levičarji pogosto sklicujejo na Francijo, so glasna tudi opozorila, da je francoski predsednik že nižal davke in izvedel reforme trga dela.
