Tiskane izdaje
Tudi z zamenjavo na vrhu SDH ni pričakovati večjega zaviranja privatizacijskih načrtov. »Sem zagovornik konkurenčnosti in privatizacije,« je pred kratkim za Delo povedal novi predsednik uprave družbe Marko Jazbec. A prodajal bo lahko le naložbe, ki so za to predvidene v strategiji upravljanja. Katera podjetja bi prihodnje leto lahko iskala novega lastnika in ali bo med njimi, denimo, tudi Telekom Slovenije, naj bi bilo znano do konca novembra, ko bo moral SDH pripraviti letni načrt upravljanja. Ta pa bo šel še skozi politično sito, saj se mora z njim strinjati tudi vlada.
SDH je iz omenjenega seznama 15 do zdaj prodala pet družb. Prav ta teden sta SDH in Aerodrom Ljubljana Adria Airways Tehniko prodala poljskemu Linetech Holdingu, ki je že plačal tudi kupnino, v Novi KBM, pa država čaka, da po izpolnitvi določenih pogojev ameriški sklad Apollo nakaže 250 milijonov evrov kupnine. Dve družbi sta iz drugih razlogov odpadli s seznama, preostalih sedem družb pa je v strategiji upravljanja razvrščenih med portfeljske naložbe, ki so predvidene za prodajo.
Paloma kmalu
Odločitev o Adrii Airways
Kaže, da naj bi bilo vendarle več znanega še letos. Iz družbe so sporočili, da bo dokapitalizacijska skupščina, ki so jo na željo prodajalcev preložili, saj do predvidenega datuma skupščine niso bila končana vsa usklajevanja v prodajnem postopku, v katerem je treba uskladiti več deležnikov, še decembra letos.
SDH je avgusta letos končal prodajo Telekoma Slovenija, a pred vrati bi lahko bil nov privatizacijski krog te družbe. Telekom Slovenije se po neuradnih informacijah skupaj s skladom Apollo namreč poteguje za nakup dobre polovice Telekoma Srbija. V SDH tega postopka ne komentirajo, prav tako še nočejo razkriti, kaj predvideva letni načrt upravljanja te družbe, potrjujejo pa, da je Telekom še vedno opredeljen kot portfeljska naložba. Neuradno je mogoče izvedeti, da bi Apollo in Telekom Slovenije lahko ustanovila skupno družbo, v katero bi ameriški sklad vložil denar, država pa delnice Telekoma, kar bi v resnici pomenilo delno privatizacijo te družbe.
Prodaji Cinkarne Celje in Gospodarskega razstavišča sta se neuspešno končali, Unior, kjer imajo državni lastniki skoraj polovični delež, pa še ni prišel na vrsto za prodajo.
Problematična
»Ta omejitev na tujih trgih kapitala ni zakonita. Mi ne moremo iti v London ali New York in izvesti javne ponudbe delnic, če imamo tako omejitev,« je nedavno za Delo povedal prvi nadzornik banke Gorazd Podbevšek. Dodal je, da je vprašanje, ali sploh lahko izvedejo privatizacijo banke pod temi omejitvami. »In tudi če jo lahko, bo cena za tako omejitev lahko znašala več deset ali sto milijonov evrov. Tako pač je, vsaka taka stvar ima določeno ceno. Če pa te omejitve iz strategije ne bi bilo, bi v privatizaciji imeli na voljo postopke, ki bi lahko zvišali ceno pa tudi pri javni prodaji bi lahko bilo precej večje zanimanje,« je še dejal Podbevšek.
Prvi človek NLB Janko Medja je že spomladi opozoril, da bi bilo treba začeti priprave na privatizacijo prek IPO. Pa so jih? Kaže da še ne, saj so nas na NLB so nas naslovili na SDH. »Lahko rečemo, da se NLB na privatizacijo pripravlja že nekaj zadnjih let, in to zelo aktivno z izboljšanjem poslovanja, predvsem pa z bistveno boljšo stabilnostjo poslovanja,« so dodali.
SDH skupaj z DSU prodaja tudi malo več kot 13-odstotni delež Goriških opekarn, za katero so nadzorniki holdinga že sprejeli letni načrt upravljanja. Na SDH pojasnjujejo, da so se za prodajo odločili, ker je bila prodaja delnic družbe oziroma njena lastniška konsolidacija tudi eden izmed pogojev v postopku finančnega prestrukturiranja družbe. »Postopek še poteka, zato ga podrobneje ne moremo komentirati,« odgovarjajo.
Za koprski Cimos se menda zanima pet kupcev
SDH pa ni edini državni prodajalec podjetij. Kupce za svoje premoženje namreč išče tudi DUTB. Eden najbolj izpostavljenih postopkov je gotovo prodaja Cimosa, kjer je po zamenjavi vodstva slabe banke in napovedi odhoda glavnega prodajalca Janneja Harjunpääja zavladala velika negotovost. Po poročanju medijev, naj bi se za koprsko družbo zanimalo pet kupcev, največ pa naj bi ponujal Nijaz Hastor, znan kot lastnik propadlega Prevent Globala. Družba, ki zaposluje več tisoč ljudi, je v večinski lasti DUTB, NLB in države.
DUTB bo v sodelovanju z drugimi deležniki vodila tudi prodajo Mariborske livarne Maribor (MLM), ki je v večinski lasti DUTB in države. Zadnja je namreč tretjinska lastnica postala septembra letos po spremembi terjatev v lastniški delež, drugi dve tretjini pripadata slabi banki.
MLM tako ni v strategiji upravljanja državnih naložb, a kot pojasnjujejo na SDH, skladno s strategijo se vse kapitalske naložbe, ki jih država pridobi in niso razvrščene v klasifikacijo, štejejo za portfeljske naložbe. Letnega načrta upravljanja za to družbo nadzorniki SDH sicer še niso sprejeli, na DUTB pa postopka ne komentirajo.
Promocija z naložbenim katalogom
Vlada prodajo večine omenjenih podjetij promovira tudi v katalogu slovenskih naložb, ki ga predstavlja po tujini. V njem najdemo še DUTB naložbe v Alpini, DZS, Avtotehni, Istrabenz turizmu in v Savi.
Prav lastniška usoda zadnje je še vedno negotova. DUTB je namreč največja upnica Save, ki je v prisilni poravnavi, SDH in Kapitalska družba (Kad) pa sta njena skoraj tretjinska lastnika. Poleg tega pa je politika v strategiji upravljanja določila, da je Sava zaradi svoje turistične dejavnosti pomembna naložba, kjer mora država ohraniti vsaj četrtinski delež in za katero velja enaka omejitev o koncentraciji lastništva kot v NLB.
SDH in Kad zato zdaj proučujeta možnost, da bi od DUTB odkupila terjatve do Save in sama končala prestrukturiranje družbe, kjer je glavni cilj ohranitev hčerinske družbe Sava Turizem in vpliv države. Ta prizadevanja, kot je mogoče razumeti, podpira tudi vlada, a na SDH se še niso odločili, ali bodo zaradi številnih pravnih tveganj ta posel sploh izvedli ali ne.
Sicer pa DUTB prodaja še deleža in terjatve do družb AHA EMMI in AHA Plastik, poleg tega pa še terjatve do družb Energoplan, Mabra, Simer, Realest in Biring skupina. DUTB prodaja tudi Litostroj jeklo, vendar je Slovenska industrija jekla – Sij, od nakupa odstopila.
