Strategija bo zamrznila naložbe SDH in Kada

Ljubljana – Člani parlamentarne komisije za nadzor javnih financ so včeraj sicer zavrnili sklep, da obstaja tveganje, da bi lahko imel SDH zaradi predlagane klasifikacije naložb v prihodnje težave s pokrivanjem svojih obveznosti. A kot kaže, utegne to biti težava tako za SDH kot za Kad, saj svojega premoženja ne bosta mogla unovčiti.

Razvrstitev naložb, ki jo je vlada pripravila v okviru predloga strategije upravljanja državnih kapitalskih deležev, predvideva, da bo od 91 družb v neposredni ali posredni državni lasti na prodaj 57 podjetij, ostala pa bodo pomembna ali strateška, kar pomeni, da bo država v njih obdržala vsaj četrtinski ali polovični delež. A kot je včeraj pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je slika po vrednosti kapitala drugačna. Predlagana klasifikacija namreč med strateške naložbe uvršča kar 65 odstotkov kapitala, med pomembne 18 odstotkov in med portfeljske, ki bodo v celoti na prodaj, le 15 odstotkov.

Pravila iz te klasifikacije se bodo nanašala tudi na naložbe Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe (Kad). To pa pomeni, da ti dve družbi velik del svojega premoženja ne bosta mogli spremeniti v likvidna sredstva za poplačilo svojih obveznosti. A predlog strategije tega vprašanja posebej ne obravnava.

Za 700 milijonov obveznosti

Predsednik uprave SDH Matej Pirc je v pogovoru za jutrišnjo prilogo Dela Svet kapitala povedal, da mora SDH letos in prihodnje leto poplačati za približno 250 milijonov evrov denacionalizacijskim in drugim upravičencem, pričakujejo pa še nove zahtevke. Poleg tega ima SDH še za 455 milijonov evrov posojil, ki jih je v preteklosti najel za pokrivanje teh obveznosti, ker ni smel prodajati svojih deležev. Kot je povedal Pirc, bo tudi po novi klasifikaciji mogoče unovčiti le majhen delež premoženja SDH, ki je vredno dobro milijardo evrov. »Največje premoženje SDH so namreč deleži v Krki, Petrolu, Savi Re in Zavarovalnici Triglav. Torej bo treba vse obveznosti refinancirati oziroma proučiti možnost zamenjave deležev za portfeljske naložbe v lasti države,« je pojasnil Pirc.

To vprašanje so izpostavili tudi nekateri opozicijski poslanci omenjene parlamentarne komisije, a Dragonja jim je odgovoril, da SDH res nima denarja za vse svoje obveznosti, da pa ima dovolj premoženja. »To drži, vendar ga vi ne boste dovolili prodati,« je odvrnil Marko Pogačnik (SDS). To pa je, kot kaže, zaskrbelo celo člane koalicije. Tilen Božič (SMC) se je strinjal, da bi bilo to treba preučiti, saj je to lahko problem.

Težavo bi zaradi aktulane klasifikacije bi utegnil na dolgi rok imeti tudi Kad, ki mora pokojninski blagajni letno zagotavljati 50 milijonov evrov. Po sedanjem predlogu je namreč prek 80 odstotkov Kadovih slovenskih naložb opredeljenih kot strateških ali pomembnih, kar pomeni, da jih Kad ne bo smel prodajati. »Mi bomo imeli s tem problem, če bomo imeli toliko zaklenjenih naložb,« pravi predsednik uprave Bachtiar Djalil in dodaja, da bodo po potrebi morali dobiti drugo nadomestno premoženje.

Deleži brez prihodkov

Med pomembnimi naložbami, kjer ima svoj delež Kad, so tudi takšne, od katerih Kad nima nobenih prihodkov, niti dividend. To so denimo Sava in Perutnina Ptuj. V zadnji ima Kad manj kot desetodstotni delež in že tako nima nobenega vpliva na upravljanje. Poleg tega je moral Kad zaradi klasifikacije ustaviti vse prodajne postopke za to družbo. Skupaj z Merkujem v stečaju, Probanko in Zlato Moneto, ki imajo skupaj 39 odstotni delež, in malimi delničarji so se namreč dogovarjali za oblikovanje prodajnega konzorcija, saj banke zahtevajo dokapitalizacijo družbe.

Manj prodaj neposrednih državnih naložb pa pomeni tudi manj sredstev za demografski sklad, v katerega naj bi se preoblikoval Kad in bi zagotavljal dodatni denar za pokojnine. Po zakonu naj bi namreč dobil desetino privatizacijskih kupnin. Poleg Zpizovega deleža v Zavarovlanici Triglav je to za zdaj tudi edino premoženje, na katerega demografski sklad lahko računa. Opozicija je tako med kritikami predloga strategije izpostavila tudi nevzdržnost pokojninskega sistema.

Matejo Kožuh Novak iz Zveze društev upokojencev Slovenije smo zato vprašali, ali se z nasprotovanjem privatizaciji torej ne zavzema tudi za nižje prihodke demografskega sklada. Odvrnila je, da ona prihodke za ta sklad vidi v davkih in ne v kupninah, ki da so le enkraten priliv.

Boj za Hit

Boj za razvrščanje državnih družb pa še ni končan. Matjaža Nemca (SD) je zanimalo, zakaj se je družba Hit znašla med portfeljskimi naložbami? Dragonja je odvrnil, da država pripravlja nov igralniški zakon, ki bo uredil regulacijo in razvoj igralništva. Pri tem je poudaril, da se bo ta dejavnost regulirala prek koncesij, ne pa prek lastništva. »To pa ne pomeni nekontroliranega izstopa,« je dodal.