Tiskane izdaje
Ljubljana – »Državljani imajo pravico vedeti, kaj se v državnih podjetjih dogaja, kakšne prejemke imajo člani uprav, člani nadzornih svetov, kakšne bonitete imajo, kako potekajo kadrovski postopki,« je danes po sprejetju sprememb zakona o dostopu do informacij javnega značaja v vladi dejal notranji minister Gregor Virant.
Deset let je minilo, odkar smo v Sloveniji dobili zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Ta je, tako Virant, »odprl javni sektor«, saj so od tedaj dokumenti o njegovem delovanju dostopni širši javnosti, razen nekaterih izjem. In čeprav je zakon dober tudi v mednarodni primerjavi, že dlje časa bode v oči predvsem ena pomanjkljivost – preozek krog zavezancev, ki so po zakonu dolžni razkrivati informacije. Zato se ta zdaj širi – na podjetja v večinski državni ali lokalni lasti, torej v večinski javni lasti.
Virant poudarja, da so spremembe pripravljali dlje časa in so zelo pomembne: »Zaradi tega, ker je več raziskav pokazalo, da je korupcije v tem delu gospodarstva zelo veliko, odprtost in transparentnost pa zmanjšujeta korupcijska tveganja,« je pojasnil.
Ali, kot je zapisano v uvodu zakona, so davkoplačevalci tisti, ki prispevajo denar v javnofinančno blagajno, zato jim mora biti omogočeno, da nadzirajo, kako se javna sredstva porabljajo – ali zlorabljajo. Pomembno je, da se transparentnost razširi na ta del gospodarstva, tudi če podjetja s tem niso najbolj zadovoljna. »Da podjetja niso navdušena, nekako razumemo, a gre za to, da imajo državljani pravico vedeti, kaj se dogaja v podjetjih v javni lasti,« je še dejal Virant.
Zakon uvaja tudi tako imenovano proaktivno transparentnost – za podjetja v 100-odstotni javni lasti. To pomeni, da se bo aplikacija Supervizor razširila tudi na državna podjetja. Z njo bo mogoče spremljati vse njihove transakcije, denimo, sponzorske, donatorske ali oglaševalske pogodbe, s katerimi se lahko »izgubi« zelo veliko denarja.
Sprememba zakona, ki uresničuje temeljno človekovo pravico, zagotovljeno v ustavi, je nastala v tesnem sodelovanju notranjega ministrstva s komisijo za preprečevanje korupcije in informacijskim pooblaščencem, ki je že leta 2011 predlagal razširitev kroga zavezancev. Virant pričakuje, da bo v državnem zboru zakon sprejet do konca leta.
