Tiskane izdaje
»Skupščina je bila farsa,« smo slišali po končani seji. Delničarji so namreč že pred skupščino napovedovali, da dokapitalizacija ne bo uspela, napovedovali pa so tudi že izpodbojne tožbe, v kolikor bi se delničarji za dokapitalizacijo vendarle odločili. Manjši delničarji so namreč prepričani, da razlogov za insolventnost, ki jo je uprava razglasila julija in današnji dogodki so rezultat te razglasitve, sploh ni bilo. Na današnji skupščini o teh stvareh niso razpravljali. Kot je povedal predstavnik podjetja KM inštalacije odvetnik Borut Soklič, je bilo vodenje skupščine »specifično«. Prave razprave, kot je dejal Soklič, ni bilo, poleg tega pa dveh točk uprava sploh ni uvrstila na dnevni red. Manjši delničarji so namreč želeli obravnavo zapisnika prejšnje seje skupščine, kjer bi lahko natančno obrazložili vse zaplete in težave, predlagali pa so tudi izvolitev dodatnega člana nadzornega sveta, saj je Tomaž Kugler odstopil.
Sporni cenitev in insolventnost
Ključna težava, na katero delničarji opozarjajo, je sporna cenitev nepremičnin, ki jo je naročila uprava. Cenitev je vrednost nepremičnin znižala za kar 38 milijonov evrov, zaradi česar je družba lani imela 25,5 milijona evrov izgube. Julija je sledila razglasitev insolventnosti. Bivši predsednik uprave in še vedno delničar Roman Matek je prepričan, da tudi tako visoke slabitve ne bi smele povzročiti takšne izgube.
Soklič je dodal, da je bilo v vsakem primeru zanimivo, da se je uprava odločila za razglasitev insolventnosti, ne da bi se prej odločila za postopek preventivnega prestrukturiranja, za katerega naj bi uprava na skupščini celo priznala, da so se banke z njim strinjale.
Bošnjak je Sokličeve navedbe zavrnil, da so se sicer z bankami pogovarjali o tem, vendar sporazum ni bil podpisan: »Navedbe, da jim ni bila omogočena razprava in da jim je bila kratena njihova pravica do informiranosti, absolutno ne držijo.«
Mali delničarji so sicer že pred skupščino napovedali, da bi v primeru, če bi bila dokapitalizacija vendarle izglasovana, vložili izpodbojne tožbe. Če je znano, kdo je glasoval za dokapitalizacijo, pa ni znano, kdo bi nove delnice dejansko vplačal ter seveda kolikšno bi bilo njihovo število. Mali delničarji so izrazili dvom, da je bila dokapitalizacija sploh namen uprave, saj je bil rok vplačila novih delnic le pet dni. Bošnjak je odgovoril, da so prav s kratim zakonskim rokom, z izključitvijo prednostne pravice zagotovili delničarjem, ki so imeli v lasti več kot 200 delnic, možnost, da bi družbo dokapitalizirali in ostali solastniki družbe oziroma udeleženi v osnovnem kapitalu družbe. Neuradno naj bi bile na dokapitalizacijo pripravljene banke, ki pa zadeve danes niso komentirale.
Tožbe in prisilna poravnava
Bošnjak je v odgovoru za javnost danes zapisal, da izpodbojne tožbe niso napovedane. Res je, da manjši delničarji tožb po skupščini niso napovedali, vendar je razlog v tem, da se z dokapitalizacijo na tak način tako ali tako niso strinjali, ker je vzrok za dokapitalizacijo v sporni cenitvi in po njihovem mnenju nesmiselni razglasitvi insolventnosti.
Je pa Soklič že vložil izpodbojne tožbe za avgustovsko skupščino, kjer so se člani seznanili z insolventnostjo. Napovedal je tudi, da bodo nasprotovali prisilni poravnavi: »Zakaj je bila razglašena insolventnost, zakaj ni bilo sporazuma z bankami, čeprav so bile še aprila pripravljene na prestrukturiranje? Kaj se je od aprila do julija zgodilo? Enkrat se bo vse ugotovilo.«
Kdo za dokapitalizacijo?
Kdo je na današnji skupščini vendarle glasoval za dokapitalizacijo, ni znano, saj je bilo glasovanje elektronsko, kot so pojasnili delničarji, pa nihče ni preverjal, kdo sedi za mizo katerega delničarja. Glede na rezultat, za dokapitalizacijo je bilo dobrih 74 odstotkov glasov, manjši delničarji predvidevajo, da so za glasovale banke. Zmanjkalo je pol odstotka glasov.
