Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaška in države v regiji nestrpno pričakujejo poročilo sodišča o višini skupnih Agrokorjevih terjatev, ki predvidoma znašajo okoli sedem milijard evrov, pa tudi revizijsko poročilo PricewaterhouseCoopers, ki je bilo najavljeno za jutri, a so ga prestavili za nedoločen čas.
Uradno pojasnilo za preložitev objave poročila izredne revizije je, da glavni revizor še ni podpisal poročila. Po naših informacijah pa je prišlo do spora med naročnikom, izrednim upravljiteljem Agrokorja Antejem Ramljakom, in revizorji.
Nekateri odlomki iz revizijskega poročila so že prišli v javnost, zato že zdaj vemo, da je nekdanja uprava za leto 2015 prikazala dobiček, vreden 160 milijonov, čeprav je družba poslovala z izgubo, ki se je leta 2016 povečala na astronomski dve milijardi evrov. Razlika je nastala predvsem zaradi različnih ocen o vrednosti nematerialnega premoženja oziroma »dobrega imena« družbe, ki so ga v Agrokorju očitno previsoko ocenili. To ne more biti zločin, saj je težko natančno izračunati vrednost neke blagovne znamke, toda napačno knjiženje, prikazovanje finančnih menic kot dolg dobaviteljev, ne pa Agrokorjev dolg, in to zato, da bi priredili rezultate, prikazali dobiček in zavestno prevarali vlagatelje, je gotovo lahko nekaj, zaradi česar je mogoče vložiti obtožnico proti še vedno formalnemu lastniku Ivici Todoriću.
Prav revizija bo močno vplivala na nadaljnjo usodo Ivice Todorića, o čemer lahko sklepamo tudi na podlagi tega, da državno tožilstvo in revizorji že več mesecev tesno sodelujejo in celo skupaj delujejo na sedežu propadajočega koncerna. To je potrdil tudi državni tožilec Dinko Cvitan, ki je revizijsko poročilo označil za »izhodiščno točko za nadaljnje ukrepe«.
Napad je najboljša obramba
Novopečeni pisec spletnega dnevnika Ivica Todorić se tega dobro zaveda, zato meni, da je »napad najboljša obramba«, in piše, »da so pri pripravi revizijskega poročila prilagajali računovodsko metodologijo poslovni politiki, s katero nameravajo razprodati, razdeliti in nazadnje uničiti Agrokor«.
Todorić se je spet lotil tudi podpredsednice vlade Martine Dalić in objavil, da je »vdrla v njegovo pisarno in mu ukazala, naj svoje delnice prenese na družbo, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev oziroma namensko družbo, ki bo sestavila skupščino in nadzorni odbor, njega pa bodo zamenjali«. Todorić trdi, da ji je odgovoril, da »tega filma ne bo videla«, vendar ne pojasnjuje, zakaj je tri tedne po sprejetju »lexa Agrokor« dejansko izpolnil zahtevo Dalićeve.
Izredni upravitelj Agrokorja Ante Ramljak. Foto: Cropix
Dan potem je Todorić ostro napadel izrednega zaupnika Anteja Ramljaka, o katerem pravi, da je »lažnivec ali pa je skrajno nesposoben«. Todorić pravi, da je Ramljak lagal, ko je o mrhovinarskem skladu Knighthead Capital izjavil, da »kotira na borzi«, poleg tega ga obtožuje, da je omogočil, da je omenjeni sklad s posojilom, vrednim sto milijonov, zaslužil več deset milijonov evrov v le nekaj tednih. Todorić, ki sicer rad »zaokroža« na milijarde in na stotine milijonov, ni povedal, kakšen je bil natančen znesek, zato se njegova objava ne zdi zelo verodostojna.
V vladi se ne vznemirjajo preveč
Ivica Todorić, ki vsak dan piše spletni dnevnik, se zadnje čase vse manj zadržuje na Hrvaškem. Nekaj časa se je gibal med Beogradom in Dunajem, trenutno pa je po nekaterih zanesljivih virih v Londonu. Z bivanjem v tujini, ki ne velja za beg, se poskuša Todorić izogniti morebitnemu preiskovalnemu zaporu, kamor bi ga lahko poslali »zaradi morebitnega vplivanja na priče«.
V vladi se ne vznemirjajo preveč zaradi Todorićevih objav, ki jih tudi dobavitelji – predvsem takrat, kadar komentirajo trditve, da Agrokor na začetku letošnjega leta »še nikoli ni bil v boljšem položaju« – označujejo za »neutemeljene, neodgovorne, neresnične in hinavske«. »Nismo bili mi tisti, ki smo prihajali k njemu, ampak je on prihajal k nam,« odgovarja na očitke iz opozicije premier Andrej Plenković, ki mu Todorićeve obtožbe ustrezajo, saj spodbijajo trditve o tem, da so »lex Agrokor sprejeli, da bi rešili Ivico Todorića«. Zato ni izključeno, da bo Plenković izpolnil zahteve opozicije in ustanovil saborsko preiskovalno komisijo, ki bo preiskala »vse okoliščine, povezane z Agrokorjem«.
Toda treba je vedeti, da so bile vse dosedanje komisije neučinkovite. Za nikogar niso bile koristne in nikomur niso škodile. In če bodo sprožili sodni postopek oziroma uradno preiskavo, bo treba komisijo na podlagi zakonskega predpisa, k prepoveduje delovanje komisij pri vprašanjih, »zaradi katerih se je začel sodni postopek«, tako ali tako razpustiti!
