Za odprtje tovarne v Mariboru so se med drugim odločili zato, ker naj bi bila njihovo okno na trge Evropske unije. Sicer pa naj bi, kot so razlagali ob podpisu pisma o nameri, baterije še naprej izdelovali na Kitajskem, medtem ko bi jih v Mariboru sestavljali glede na vrsto naročila.
Shihlien Apes išče različne profile delavcev; največ, 30 mest, je razpisanih za delavce v proizvodnji, po pet pa za inženirje elektrotehnike, programerje in komercialiste za prodajo. Ob tem pri vseh kandidatih pričakujejo vsaj pet let delovnih izkušenj na posameznih področjih.
Na zavodu za zaposlovanje ne morejo oceniti, ali bo imel investitor težave pri iskanju delovne sile. Na zavod se ni obrnil za pomoč, so pa na zavodu takoj začeli aktivnosti za vzpostavitev sodelovanja z delodajalcem zaradi zagotovitve ustrezne pomoči in podpore pri zaposlovanju delavcev. Med brezposelnimi osebami, prijavljenimi na zavodu, namreč obstajajo kandidati z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami, vendar jih je manj za zahtevnejša delovna mesta, za katera je nujno aktivno znanje tujega jezika ali znanje s področja programiranja.
Lokacija še skrivnost
Lokacija tovarne je še skrivnost, župan Andrej Fištravec, ki je na Kitajsko v preteklosti zaradi pridobitve tujih investitorjev poslal več delegacij, je na svojem profilu facebook zapisal le, da gre za proizvodno halo na območju Tabora. Vendar nam je neuradno uspelo izvedeti, da se Kitajci zanimajo za nakup objekta v industrijski coni med železniško progo in Titovo cesto. Menda gre za objekt, ki stoji precej blizu mestnemu središču, nekje med sedežem mariborske obrtne zbornice in nakupovalnim centrom Europark. Po naših podatkih Kitajci že imajo nekaj naročil, zato se jim z zagonom proizvodnje precej mudi.
Aprila, ko je Maribor obiskal redkobesedni kitajski poslovnež Po Ši Lin, predsednik upravnega odbora kitajske družbe Shihlien Energy Technology, je bilo v igri več lokacij, med njimi prostori propadlega Cestnega podjetja Maribor na Pobrežju in lokacije na območju nekdanje Mariborske tekstilne tovarne v Melju. Lin je takrat predstavnike medijev v precej težko razumljivi angleščini odpravil z ekspresno kratko izjavo, da nameravajo v tovarno v treh letih investirati približno 15 milijonov evrov in zagotoviti do 300 delovnih mest.