Tožbe proti Debeljakovi upravi po hitrem postopku

Ljubljana – V času novega poskusa prodaje Mercatorja se na sedežu družbe na Dunajski 110 v Ljubljani odpira nova fronta. V njej bodo glavno vlogo imeli odvetniki, ki morajo v najkrajšem času pripraviti tožbe proti nekdanji upravi. Ta je včeraj svoje naslednike posvarila pred nepotrebnimi postopki, ni pa še znano, ali bodo njene domnevno sporne posle vzeli pod drobnogled tudi kriminalisti.

Po torkovem nedvoumnem sklepu NS Mercatorja, naj družba pripravi tožbe proti upravi Žige Debeljaka, smo na Generalni policijski upravi preverili, ali se bodo v primer Mercator-nekdanja uprava vključili tudi kriminalisti. Odgovorili so nam, da »policija po zdaj opravljenem preverjanju ne obravnava« domnevno spornih poslov nekdanje uprave Mercatorja. Na vrsti so odvetniki oziroma odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, ki je na podlagi revizorskega poročila družbe PWC (ta je pregledala vse večje posle Mercatorja v letih 2007–2011) že pripravila pravno poročilo o poslih prejšnje uprave.

Samo poročilo PWC po dosegljivih informacijah obsega sto strani, pod naknadnim natančnim drobnogledom strokovnjakov pa so se znašli predvsem trije posli, ki jih je PWC prepoznal kot potencialno škodljive: nakup energetske družbe EnPlus, strateško povezovanje Mercatorja s hrvaškim Getrojem in nakupi zemljišč v Srbiji.

Analiza PWC in pravni pregled poslov sta pokazala, da določena ravnanja nekdanje uprave niso bila v dobro družbe, je včeraj na naša vprašanja odgovorila uprava Mercatorja: »Tako je bilo izkazano ravnanje v nasprotju z notranjimi predpisi, odločanje brez primernih informacij, posledično pa iz cenilnih mnenj izhaja tudi škoda, ki je družbi nastala zaradi preplačil plačil, ki so bila višja od ocenjene dejanske vrednosti v času transakcije. Prejšnja uprava tako ni ravnala skladno s temeljnimi načeli poslovodenja.«

Sto strani dolgo poročilo PWC

Mercator je Getro, takrat šestega največjega trgovca na Hrvaškem, prevzel leta 2009. Pogodba med družbama je predvidevala, da bo slovenski trgovec vzel v dolgoročni poslovni najem vse Getrojeve trgovske centre in zaposlene ter se tako razširil na hrvaški trg. Čeprav je leta 2009 družba KPMG presodila, da je transakcija z ekonomsko-finančnega vidika »poštena in pravična«, naj bi zdaj revizorje PWC zmotila prav najemna pogodba, vredna 150 milijonov evrov, je te dni poročal časnik Finance. Kolikšna naj bi bila škoda, naj bi revizorji še ugotavljali.

Za nakup zemljišča v Subotici je nekdanja uprava odštela skoraj osem milijonov evrov, cenilec revizijske hiše PWC pa je vrednost zemljišča v času transakcije ocenil na precej manj, na tri milijone.

Tudi pri nakupu energetske družbe En Plus, ki je bila v lasti zagorske Ultre, je revizorje zmotila previsoka kupnina. Leta 2008 je Ultra podjetje En Plus najprej prodala družbi Hram Holding in ta junija 2011 Mercatorju za dva milijona evrov. S tem pa stroškov nakupa, ki po mnenju revizorjev trgovski družbi tudi niso prinesli pričakovanih sinergijskih učinkov, še ni bilo konec. Ker je imela družba En PLus negativen kapital, ga je moral Mercator tudi dokapitalizirati v višini pet milijonov evrov, so med drugim, sklicujoč se na neuradne vire, navajale Finance.

Žiga Debeljak: Tožbe so nepotrebne

Nekdanja uprava vse očitke odločno zavrača in meni, da so neutemeljeni. »Upam, da bo pred nepotrebnimi napovedanimi postopki družba Mercator pridobila celovite informacije in vrednotenje teh poslov,« je zapisal Žiga Debeljak in pojasnil ozadje vseh treh domnevno spornih poslov. Po njegovih navedbah je bil nakup zemljišča v Subotici le del paketne pridobitve štirih zemljišč v Srbiji, kjer je Mercator snoval svojo dolgoročno širitev. Za omenjeno zemljišče je odštel 7,7 milijona evrov in pred nakupom pridobil dve cenitvi; srbski sodni cenilec ga je ocenil na 9,2 milijona evrov, slovenski pa na 8,3 milijona evrov. »Obe cenitvi sta torej potrjevali ekonomsko ustreznost dogovorjene kupnine,« je zapisal Debeljak. Tudi tri cenitve, opravljene po nakupu, so pokazale, da je bila kupnina ekonomsko upravičena, dodaja Debeljak in navaja, da je bila vrednost zemljišča kljub krizi in padcu vrednosti nepremičnin še letos avgusta 6,7 milijona evrov. O vlogi, ki jo je pri tem nakupu imel Tomaž Ročnik, brat nekdanje prve dame Probanke Romane Pajenk, je Debeljak pojasnil, da je Mercator omenjena zemljišča odkupil od družbe Zlata Moneta 2, ki se je v Srbiji ukvarjala tudi z nepremičninami. Ročnik je bil sodelavec Zlate Monete na področju nepremičnin, z njim je Mercator sodeloval tudi pri gradnji centra v Velenju.

O nakupu Ultrinega podjetja En Plus Debeljak pravi, da ta posel »ni povezan z g. Gregorjem Golobičem«, očitke, da nakup ni prinesel pričakovanih sinergij, pa zavrača, saj meni, da je za takšne ocene prezgodaj. Od nakupa podjetja junija 2011 do odhoda Debeljakove uprave (odstopila je marca 2012, ker se ni strinjala s prodajo družbe) je namreč poteklo le osem mesecev, v tem času pa je En Plus odprl le dve samopostrežni črpalki. Tudi za to transakcijo je neodvisni cenilec KPMG ocenil, da je z ekonomsko-finančnega vidika poštena in pravična.

Odločitev za prevzem Getrojevih trgovin konec leta 2009 Debeljak utemeljuje z premajhnim obsegom Mercatorjevega poslovanja na hrvaškem trgu. Navaja, da je bila struktura transakcije zaradi svoje narave zahtevna (prevzem trgovin prek dolgoročnega najema, prevzem vseh zaposlenih in blagovne znamke), priznava pa, da je bilo učinkov iz te poslovne povezave zaradi krize manj, kot so pričakovali.

Mercator: O tožbah bo odločal NS

Uprava je kolektiven organ, zato je eno ključnih vprašanj, ali bo Mercator zoper nekdanje odgovorne pripravil skupinske tožbe oziroma ali bo preverjal tudi individualno odgovornost članov prejšnje uprave. Neznanka je tudi, zakaj je torkov sklep NS naravnan le proti članom uprave, ne pa tudi zoper člane NS, ki so bedeli nad Debeljakovo upravo. V nekdanji upravi Mercatorja so bili poleg Debeljaka še nekdanja finančnica Melita Kolbezen in Peter Zavrl, NS Mercatorja pa je od leta 2005 vodil predstavnik Pivovarne Laško Robert Šega.

»Določitev odgovornih oseb, proti katerim bodo vložene tožbe, bo po pridobitvi ustreznega pravnega mnenja izvedel NS,« so včeraj odgovorili v Mercatorju. Uprava Tonija Balažiča navaja tudi, da Mercator tožb ne bodo uperil proti nekdanjim nadzornikom; skladno z notranjimi akti Mercatorja ti namreč niso odločali (potrjevali) o poslih, ki so se zdaj izkazali za potencialno škodljive, s tem pa »niso izpolnjeni elementi za uveljavljanje odgovornosti organa nadzora«, sporočajo iz Mercatorja. Neznanka je tudi, za koliko naj bi bil Mercator oškodovan. To bodo morali »izračunati« odvetniki. Žiga Debeljak pa poudarja, da iz opisanih poslov nikoli ni imel »osebnih koristi«, vztraja tudi, da so bili vsi posli na ustrezen način razkriti oziroma prikazani v revidiranih letnih poročilih, ki so jih potrdili tako nadzorniki kot delničarji na skupščini.