Tiskane izdaje
Ljubljana – Na pragu leta se ponavadi najprej ozremo nazaj. Obrazi trgovcev so se ob tem v glavnem kar jasnili. Posebej v zadnjih mesecih se stanje v slovenski trgovini na drobno izboljšuje, kažejo podatki Eurostata. Med januarjem in oktobrom letos so se v primerjavi z istim obdobjem lani realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv v evropski osemindvajseterici povečali za 2,7 odstotka, v Sloveniji pa za 3,9 odstotka.
Hitrejša rast od povprečne je seveda razveseljiva, ne more pa še povsem prekriti grenkega občutka, ki ostane, ko razširimo časovni horizont. Če prvih deset mesecev leta primerjamo z istim obdobjem pred gospodarsko krizo (leta 2008), je podoba še vedno klavrna: realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv so se v EU-28 zvišali za 8,8 odstotka, v Sloveniji pa so se za 9,8 – znižali. Beri: pri nas trgovinska dejavnost še ni dosegla ravni iz predkriznega obdobja, saj jo je kriza prizadela v povprečju bolj kot druge evropske države.
Optimizem se vrača,
Pospešek se bo sicer zmanjševal, trend pa bo usmerjen odločno navzgor. Nanj bo v prihodnjih letih vplivala demografija; zaposlenost, ki je ta čas v velikem razmahu, bo rasla počasneje, pogojevala pa bo tudi gibanje zasebne potrošnje. Gospodinjstva bodo trošila več, kolikor višji bo ob ugodnih razmerah na trgu dela njihov dohodek, in če ne bo pomembnejših skrbi v zvezi z zaposlitvijo, bo tudi zaupanje potrošnikov na visoki ravni.
To so okviri, ki slovenskim trgovcem vendarle počasi vračajo optimizem. Nikoli več ne bo brezmejen, saj trezno jemljejo v ozir spremenjene nakupovalne navade – te so se v času krize tako zakoreninile, da se jih kupci ne bodo več otresli. Kupec je postal veliko bolj zahteven, krila pa mu rastejo tudi z razmahom spletne trgovine. Za svoj denar zahteva najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri nakupovanju je bolj preudaren, stalno spremlja in pregleduje ponudbo.
Odcep tudi na splet?
Poleg tega je trgovina izpostavljena ostri konkurenci, nenehnim tehnološkim spremembam, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija, zato mora podjetja temu ves čas prilagajati svoje poslovne strategije in iskati načine, kako slediti nenehnim spremembam. Veliki klasični trgovci se denimo soočajo z vprašanjem, kako tekmovati s spletno trgovino, ali postaviti tudi svoj e-portal in organizirati spletno prodajo, ali staviti samo na trgovsko storitev, ki v ospredje potiska pristen odnos s kupci in svetovanje, kar pa zahteva dobo poznavanje prodajanih izdelkov kot tudi psihologijo potrošnika. Vabljiva je kombinacija obojega, internetnega naročanja in osebnega prevzema, kot tudi druge večkanalne različice.
Končna odločitev o tem, prek koliko in katerih kanalov bo trgovec ponujal izdelke, je odvisna predvsem od blagovne skupine, ki jo ima v ponudbi. Medtem ko je na primer v tehnični in športni trgovini večkanalnost pri velikih igralcih že skoraj nujnost, se veliki živilski trgovci (razen največjega) še ne odločajo za spletno prodajo. Kot je razumeti, se slovenski kupci še nismo v dovolj velikem obsegu podali na internet kupovat živila in blago za vsakdanjo rabo, da bi se jim vložek v nov steber poslovanja, ki terja povsem drugačen pristop, izplačal.
Delo, ki so si ga naprtili sami
Dodatno delo pa so si trgovci konec leta, precej na hitrico, naložili sami. V resnici to ni bilo nekaj nepričakovanega, saj so jim ob pomanjkanju delovne sile že kar nekaj časa težave povzročale delovne nedelje in prazniki. V novembru so s Sindikatom delavcev trgovine dorekli aneks h kolektivni pogodbi trgovine, v katerem so med drugim omejili število delovnih praznikov in nedelj, na katere lahko zaposleni delajo, ter postavili natančnejša pravila o prerazporejanju delovnega časa.
Na ravni ceha je bil to velik dosežek, ki bo začel veljati 1. januarja 2018. Posameznim trgovcem je naložil dodatno skrb, kako prilagoditi organizacijo dela, na novo opredeliti obratovalni čas, določiti odprte enote, da bodo dosegli ustrezno pokritost trga (upoštevaje poteze, ki jih bo na tem področju vlekla konkurenca) in seveda, pri tem ne razočarati kupcev, navajenih na ležerno nedeljsko nakupovanje.
Pismo Dedku Miru
Za dostojno slovo od odhajajočega leta poskrbi tudi pismo kateremu od dobrih decembrskih mož. Tu se je pripadnikom ceha nabral dolg seznam želja, predvsem takih, ki jih naslavljajo že dolgo, na leta, pa se jim niso izpolnile. Težko bi rekli, da so skromne, a ne brez razloga. So pogoj za nadaljnji razcvet gospodarstva.
Podjetja v dejavnosti trgovine si torej želijo: odpravo administrativnih ovir, poslovno okolje, ki bo primerljivo s konkurenco, davčno razbremenitev stroškov dela, ki bo dvignila kupno moč, enakopravnost trgovine pri uveljavljanju investicijskih olajšav (npr. za investicije v regalno ter skladiščno opremo in opremo za manipulacijo z blagom v trgovini, za naložbe v okolju prijazno tehnologijo), znižanje bonitete za zasebno uporabo električnih službenih vozil, možnost uveljavljanja vstopnega DDV za električna osebna vozila ... In nenazadnje, naj omizje naslovnika naredi še končni korak k popolni liberalizaciji cen goriv, pri zakonu o kmetijstvu pa naj dobro razmisli, preden potrdi sedanji predlog; če ga bo, bodo trgovci pač prisiljeni oblikovati drugačne poslovne modele.
