Trgovske centre Merkurja prodaja tudi njegova nepremičninska družba

Ljubljana – Informacija, da Hypova slaba banka Heta med drugim išče kupce tudi za 13 Merkurjevih trgovskih centrov, je zbudila skrb, kako se bo to odrazilo na Merkurju. Nikakor, zagotavlja trgovec, saj najemne pogodbe veljajo naprej. Kaj pa druge nepremičnine, ki so v lasti Merkurjevih družb oziroma njegovih bank upnic? Tudi te prihajajo na trg.

Omenjenih 13 trgovskih centrov je prisilna poravnava obšla, saj stari Merkur nikoli ni bil njihov lastnik. Zgradila jih je avstrijska lizinška družba Hypo Leasing, po meri in za oddajo Merkurju. Centri so poželi svojih pet minut slave tudi zato, ker jih je (deset) Merkur v vmesnem času prenesel na družbo HTC Dva, nato pa je lastnik od lizinške pogodbe odstopil in jih spet oddal neposredno trgovcu. Na mesto Hypa je vstopila njegova slaba banka Heta in nedavno v Financial Timesu objavila prodajo velikega paketa nepremičnin, med njimi tudi Merkurjevih centrov. Kot je povedal predsednik uprave Merkurja trgovine Blaž Pesjak, zgolj zamenjava lastništva ne bo vplivala na poslovanje trgovske družbe, saj njene najemne pogodbe ostajajo v veljavi.

Poleg omenjenih zaseda Merkur trgovina še pet trgovskih centrov, ki so ob izčlenitvi (poleg pisarniških prostorov) prešle v last Merkurja nepremičnine. Eden od pogojev za potrditev prisilne poravnave je bila prav ureditev najemnih razmerij med nepremičninsko in trgovsko družbo – podpis dolgoročnih najemnih pogodb. Te veljajo do leta 2018, določajo tržno najemnino z diskontom. Pogoji najema (tudi najemnine) so po Pesjakovih besedah podobni tudi za centre v lasti Hete.

Perspektiva je upravljanje

Merkur nepremičnine je iz starega Merkurja (zdaj v stečaju) izčlenjena družba, ki se ukvarja z oddajo, upravljanjem in vzdrževanjem nepremičnin. Prihodke ustvarja z najemninami za omenjenih pet trgovskih centrov, za pisarniške prostore v Naklem in skladišče v Slovenj Gradcu, pri čemer so najemna razmerja in najemnine opredeljeni v načrtu finančnega prestrukturiranja (NFP) Merkurja in najemnih pogodbah z Merkurjem trgovino in z »zunanjimi« najemniki. Čedalje pomembnejši vir prihodkov pa prihaja iz upravljanja in vzdrževanja objektov, saj je družba pogodbeni upravnik ne le lastnih, ampak vseh kapacitet, ki jih uporablja Merkur trgovina za svojo dejavnost. Upravlja tudi centre v lasti Hete, Mersteela v stečaju, Mersteela nepremičnin in Merkurja v stečaju.

Lastniki Merkurja nepremičnine so banke, upnice starega Merkurja, katerih terjatve so skupaj z zavarovanji (nepremičninami) prešle na to družbo in so jo po izčlenitvi tudi dokapitalizirale s konverzijo terjatev v višini prek 40 milijonov evrov. Največja lastnica je zdaj DUTB (62,5 odstotka), sledijo Heta Asset Resolution (15,8 odstotka), Gorenjska banka (13,4 odstotka), TCK družba za upravljanje (5,5 odstotka), Hypo Alpe Adria Bank (1,7 odstotka) in DBS (1,1 odstotka).

Družba je ta teden izpeljala svojo prvo skupščino. Po spremembi statuta jo vodi enočlanska uprava v osebi Marka Koželja, nadzorni svet šteje tri člane, vodi ga Boris Tuma iz DUTB.

Poslovno poročilo za leto 2014 navaja, da je v tem obdobju ustvarila 5,3 milijona evrov prihodkov.

Stroški so bili precej višji, 7 milijonov evrov, petino od tega od tega je šlo za prispevke za uporabo stavbnih zemljišč. Poslovni izid iz poslovanja je bil negativen v višini 1,7 milijona evrov. Koželj pojasni, da je minus posledica izvajanja NFP Merkurja, ki je v prehodnem obdobju od računovodske izčlenitve do formalnega aktiviranja družbe (poldrugi mesec) predvideval, da prek družbe še teče najem za nelastniške nepremičnine.

Izgubo iz poslovanja povečuje še presežek finančnih odhodkov (skoraj 1,4 milijona evrov), nastal s plačilom obresti na prenesena posojila. Tako je čista izguba znašala 3,1 milijona evrov, a je bila manjša od predvidene v NFP. V bilančni vsoti družbe, ki znaša 83 milijonov evrov, je 19 milijonov evrov kapitala, ostalo so pretežno dolgoročne obveznosti do bank, prenešene na Merkur nepremičnine.

»Letos bodo naši rezultati boljši, saj ne bo enkratnih dogodkov, povezanih z izčlenitvijo družbe in preknjižbami,« je povedal Marko Koželj. »Poslovanje se je stabiliziralo, ob polletju smo imeli dobiček, presegamo načrte. Boljši smo tudi v diviziji upravljanja, saj nam je uspelo pridobiti nove pogodbe.«

Naprodaj so vse nepremičnine

NFP predvideva odprodajo prenešenih nepremičnin in poplačilo upnic. So tudi ti centri naprodaj? »Tako je. To velja za vse nepremičnine. Nekaj centrov naj bi prodali že v letih 2016 in 2017, ostale v desetih letih. Po NFP moramo bankam upnicam v tem času poplačati nekaj več kot 60 milijonov evrov obveznosti. Objekte sicer prodajamo mi, a se za vsakega natančno ve, čigav je, kdo ima torej pravico do poplačila iz kupnine po po ceni, določeni leta 2013,« pravi Koželj.

Prodajanja se bodo lotili podobno kot Heta. Predvidoma oktobra bodo s pozivom v medijih preverili javni interes za nakup, vzpostavili bodo svojo spletno stran s podatki in fotografijami, v centrih pa nameravajo organizirati več dogodkov, ki bi povečali obisk, s tem pa dvignili vrednost objekta. Želeli bi si, da bi kupec Hetinih trgovskih centrov posegel še po njihovih petih. Te možnosti ne izključujejo. Seveda upajo, da bodo tudi ob zamenjavi lastnika še naprej ostali upravljalci in vzdrževalci teh objektov. »Podaljševanje pogodb si lahko zagotovimo edinole z dobrim delom, nič ni večno. Heta pa je z našim upravljanjem zadovoljna,« je optimističen Koželj.