Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je sprejela tri novele zakonov, s katerimi želi izboljšati poslovno okolje in možnosti za delovanje slovenskega gospodarstva. Gre za spremembe zakonov o gospodarskih družbah, o podpornem okolju za podjetništvo in o industrijski lastnini.
Od novele zakona o gospodarskih družbah si predlagatelj, ministrstvo za gospodarstvo, obeta, da bo pospešil postopke registracije gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, hkrati pa bolj učinkovito omejil ustanavljanje družb in samostojnih podjetnikov ter poslovno nepoštenim fizičnim in pravnim otežil pridobivanje poslovnih deležev. Novela bi tudi razbremenila registrske organe in upravljalce evidenc.
Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal gospodarski minister Stanko Stepišnik, je spremembo krovnega gospodarskega zakona spodbudila uredba Ustavnega sodišča, ki je nekatere člene zakona v zvezi z registracijo podjetij, sprejete leta 2011, deloma razveljavilo. Registrski organi, sodišče, Ajpes in drugi, so namreč opozorili na težave pri izvajanju teh določb. Nekatere potrebne evidence sploh niso obstajale, nekatere so bile nedostopne, nepopolne ali neverodostojen. Pri vodenju postopka odvzema pooblastila za vodenje poslov in odpoklic z mesta člana nadzornega odbora je bila vrsta nejasnosti, problematična je bila veljavnost določb.
Zaradi teh težav se je čas vpisa poslovnih subjektov v register v povprečju podaljšal z 2,4 na 7,6 dneva, vpis samostojnih podjetnikov pa se je s 3,6 ure razvlekel na 1,9 dneva. Hkrati so se povečale obremenitve upravljalcev evidenc, pa tudi zaostanki na slovenskih sodiščih. Po Stepišnikovih besedah naj bi s spremembo zakona povprečne roke za registracijo skrajšali na staro raven.
Zato vlada predlaga, da se zoži nabor okoliščin, na podlagi katerih lahko registrski organ omeji ustanovitev podjetja ali pridobitev statusa družbenika. Sedanja 10-letna omejitev ustanavljanja podjetja in pridobivanja statusa družbenika, ko gre za pravnomočno obsojene osebe, se bo po predlogu vlade skrajšala na 5 let, veljala pa bo le pri obsodbah za kazniva dejanja. Registrskim organom in točkam VEM bodo omogočili pridobivanje podatkov iz javnih evidenc o morebitnih razlogih za omejitev ustanavljanja podjetij.
Novela zakona o industrijski lastnini pa spreminja institut nadaljevanja postopka po zamudi (ureja situacijo, ko nekdo na uradu za intelektualno lastnino poskuša pridobiti določeno pravico industrijske lastnine, pa zamudi katerega od zakonskih rokov; tedaj se prijava šteje za umaknjeno). Po predlogu naj bi ohranili subjektivni dvomesečni rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka, dodaja pa se še šestmesečni objektivni rok, po katerem nadaljevanja postopka ne bo več mogoče zahtevati.
