Tiskane izdaje
Ljubljana – Suša je letos zmanjšala slovensko prirejo mleka, zato imajo mlekarne, katerih predelava sloni izključno na domači surovini, kar nekaj težav. Tudi zato, ker mleko slovenskih rejcev še vedno odteka v predelavo k italijanskim mlekarjem.
V mlekarni Celeia, ki je po prodaji Ljubljanskih mlekarn hrvaškemu Dukatu oziroma francoskemu Lactalisu zdaj največja mlekarna v slovenski lasti, direktor Marjan Jakob pravi, da se je odkup poleti zmanjšal za okrog sedem odstotkov. V preteklosti so imeli precej presežkov, ki so jih prodajali na italijanski trg, zdaj jim zato ob manjšem poletnem odkupu uspe zagotavljati dovolj surovine za vso lastno proizvodnjo.
»Razmere se že izboljšujejo, zvišala se je tudi odkupna cena, v dveh mesecih za 2,3 centa. Tako je zdaj pri nas 36,06 centa za evropski standard mleka. Tudi odstotek maščobe se plačuje več, ker je parameter vezan na ceno masla, ki na evropskem trgu raste. Cene vseh produktov na evropskem trgu rastejo.«
Vaši dobavitelji mleka se torej držijo sklenjenih pogodb in nimate težav z odtekanjem surovine v Italijo?
Za zdaj ne. Smo zadružna mlekarna in proizvajalci so zvesti. Za zvestobo imamo poseben dodatek, ki ga izplačamo konec leta. V mlečni panogi je zelo kratkoročna poteza, če se prestavljaš z enega konca na drugega. Zavedati se moramo, da bodo kmalu padle kvote, da se nekatere države pri mleku pripravljajo na to z državnimi projekti. Potruditi se je treba za mesto na policah, še posebno v hudih časih. Pri nas je treba upoštevati še to, da smo šli v projekt, s katerim smo povezali vse proizvajalce, dobavitelje in tovarne krmil brez GSO, kar pomeni dodatno varnost za potrošnika in dodaten motiv tudi za trgovce, da smo na polici.
Kaj pravite na izjave profesorja z ljubljanske biotehniške fakultete, da je promoviranje hrane brez GSO, vaših izdelkov torej, blef, da je to le dober marketinški prijem?
Mislim, da je to vsekakor korak k večji varnost. Dokler stvari niso do konca raziskane, ni prav smiselno, da jih tako vneto zagovarjaš, saj lahko posumiš na kaj drugega, da ima pač nekdo neko korist od tega. Stvar potrošnika je, da se odloči, kaj bo kupil. Ima možnost izbire. Naša naloga je, da skrbimo za varno in kakovostno hrano, če pa je še kaj dodatno, je to v plus tako za proizvajalca kot za potrošnika.
Za koliko se vam je s tem povečala prodaja?
Naša blagovna znamka Zelene doline je pri fermentiranih izdelkih (jogurti, smetana) v dveh letih zrasla za 57 odstotkov. Po enem letu se zelo prijema tudi nehomogenizirano mleko. Potrošnik je čedalje bolj ozaveščen in temeljito premisli pred vitrino ali pa že doma, kaj bo kupil. Za svoj denar pač želi čim bolj varno in kakovostno hrano.
S cenami ste konkurenčni?
Če ne bi bili konkurenčni, ne bi imeli takšne rasti prodaje. Smo že tako močni, da jo v posameznih kategorijah, čeprav potrošnja mlečnih izdelkov pada, tudi povečujemo. Tako je pri desertih, tudi v drugih kategorijah fermenta smo postali močni. Mislim, da stvari premikamo v pravo smer. Zdaj smo prišli na trg z namazi, ki so brez konzervansov in posebnih dodatkov. Konkurenca se čudi, kako nam je uspelo.
Koliko se vam pozna prodaja Ljubljanskih mlekarn Dukatu oziroma Lactalisu?
Je še premalo časa, da bi lahko dali kakšno oceno, ker se še tako rekoč nič ni spremenilo, vse še deluje, kot je. Pričakujemo pa kakšen plus več, ker imamo izključno slovensko mleko, ker so naši izdelki brez GSO in ker smo slovenski lastniki.
Kolikšen je zdaj vaš tržni delež?
Po segmentih je zelo različen. Kot sirarji smo največji, pri konzumnem mleku praktično tudi, ker proizvajamo skoraj vse blagovne znamke konzumnega mleka, pri fermentu naš tržni delež zelo raste pa tudi pri skuti, ki je pred dvema letoma nismo proizvajali. Pri jogurtih prevzemamo tržni delež predvsem tuji konkurenci, multinacionalkam, v dveh kategorijah smo jih tako rekoč že spravili s prvega mesta. Tudi trgovci so doumeli, da nam po vseh tržnih podatkih pripada večji prostor na policah.
