Tuji kapital v slovenskih podjetjih

Še vedno nista bila izvedena nakup Term Maribor in kemične tovarne Pinus. Tudi dokapitalizacija pekarne Blatnik.

Objavljeno
03. november 2011 16.22
Posodobljeno
04. november 2011 05.00
Nejc Gole,  Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Nejc Gole, Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Ljubljana – Tuji kapital je v zadnjem času vstopil v več slovenskih podjetij, vse prodaje pa ne potekajo skladno z načrti. Največ pozornosti je deležna morebitna prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, zapleta pa se tudi pri prodaji Term Maribor, maloprodajne mreže in licenc za fitofarmacevtske izdelke tovarne kemičnih izdelkov Pinus Rače.

Čeprav kljub napovedim omenjene prodaje (še) niso bile izvedene, je, denimo, hrvaška Atlantic Grupa vstopila v Drogo Kolinsko, srbski Nektar je kupil Fructal, avstrijski Alu Holding naj bi s pol milijona evrov dokapitaliziral Almont iz Slovenske Bistrice in ga tako rešil pred stečajem. V skladu z načrti pa poteka tudi dokapitalizacija Pekarne Blatnik. Ta je delno že bila okrepljena s slovensko-ameriško-izraelskim kapitalom.

Dokapitalizacija je nujna zaradi želje po širitvi podjetja, pravi Tomaž Blatnik, lastnik dobrepoljskega rastočega podjetja. Po dokapitalizacijski pogodbi, sklenjeni z vlagatelji, je bil del sredstev celotne dokapitalizacije v vrednosti malo več kot 1,8 milijona evrov že vplačan (dobrih 15 odstotkov), drugi del bo vplačan decembra, tretji pa do konca prihodnjega leta. Partnerji v dokapitalizaciji so s po 20 odstotki Robert Ferko, Marta Jevšnikar (Ferkova tašča, ki ima ameriško državljanstvo) in Arie Gilboa, izraelski podjetnik s 15-letnimi menedžerskimi izkušnjami pri družbi Strauss. Ta je peta na svetu po proizvodnji kave in prva v Izraelu po mlečnih proizvodih, čokoladi; njena je tudi blagovna znamka kave Doncafe, vodilna kavna blagovna znamka na srbskem trgu.

Ferko se je za vstop v pekarno po lastnih besedah odločil, ker je to »perspektivno podjetje«. Gilboa dela s Pekarno Blatnik zadnji dve leti in pol, kot pravi Tomaž Blatnik je on »kriv« za razvoj blagovne znamke Happypek, ki je postala uspešna zgodba. Ker zdaj potrebujejo sveži denar za širitev tega programa, banke pa v sedanji kondiciji niso pripravljene pomagati, kot pravi, sta v posel vstopila Gilboa in Ferko, s katerima se je o tem pogovarjal zadnji dve leti in pol. »S Ferkom se o tem pogovarjam, odkar je prišel iz srbskega holdinga Delta, kjer je bil direktor, pa ga je vmes povleklo v Elan.« Z Gilboo bo ob dokapitalizaciji, za katero bo prispeval gotovino, narejen tudi poračun za njegov vložek v blagovno znamko Happypek, za katero je delala tudi na letošnjem Zlatem bobnu nagrajena agencija Lea Burnetta iz Beograda.

Blatnik na vprašanje o širjenju proizvodnje odgovarja: »Zdaj smo v fazi širjenja blagovne znamke Happypek, in to na franšizni sistem. Najprej bomo z njo šli po Sloveniji, potem pa najverjetneje v smer Italije in Srbije. S to blagovno znamko, ki smo jo zaščitili tudi v angleščini, zato da se z njo lahko širimo po vsem svetu, imamo načrte tudi v Izraelu.« Sicer pa je, kot pravi, namen te zaščitene blagovne znamke, da poveča slovensko samopreskrbo, saj povsod, kjer se pojavijo z njo, želijo pritegniti k sodelovanju pri nakupih surovin tudi slovenske pridelovalce.

Pinus: pogovori še potekajo

Bolj se zatika pri prodaji maloprodajne mreže in licenc za fitofarmacevtske izdelke tovarne kemičnih izdelkov Pinus Rače. Lastnik Pinusa Igor Jurij Pogačar konkretneje o prodaji ne želi govoriti, potrjuje le, da predmet prodaje ni sežigalnica. Pri tem poudarja, da se s potencialnimi strateškimi partnerji še dogovarjajo, več pa bo lahko povedal po podpisu pogodbe. Neuradno naj bi bila najbližje nakupu indijska fitofarmacevtska multinacionalka. Pinus sicer zadnja štiri leta posluje z izgubo; lani so je imeli za slabega pol milijona evrov. Kot je pred časom dejal Pogačar, naj bi strateški partner Pinusu zagotovil dolgoročno stabilno poslovanje.

Terme Maribor: ruski kupec ostaja skrivnost

V večinski lasti holdinga NFD Staneta Valanta in Save še naprej ostajajo Terme Maribor. Po neuradnih podatkih je cena za 87-odstotni delež Term skoraj 30 milijonov evrov. Najbližje nakupu naj bi bil ruski kupec, a Valant njegovega imena ne želi izdati. Kot je po zadnji skupščini Term Maribor pred dvema tednoma poudaril Valant, se pogajanja z Rusi in tudi nekaterimi drugimi interesenti, nadaljujejo. Za pojasnilo, ali so v pogajanjih dosegli napredek, Valant v zadnjih dveh dneh ni bil dosegljiv. S prodajo holdinga poskušata reševati svoje finance, saj sta oba lansko leto končala v rdečih številkah.