Tiskane izdaje
Ljubljana – V Delu smo v zadnjih dneh odprli vrata v podjetniške podvige Sergeja Racmana v Sloveniji, danes pa predstavljamo še njegove mednarodne poskuse. Ti se pojavljajo na Madžarskem, v Srbiji, Španiji, Franciji, ZDA, Hongkongu in – nekoliko presenetljivo – tudi v Uzbekistanu. V vsaj eni izmed teh držav mu za vratom sedi davkarija.
Omrežje podjetij Sergeja Racmana se je iz Slovenije razlezlo po vsem svetu. Po dostopnih podatkih je bilo njegovo udejstvovanje v ZDA prek ciprske molzne družbe X6D najbolj uspešno, dokler je uspeh pač trajal. V Srbiji je Racman nasedel, saj so Kolosej, v okviru katerega so delovali kinematograf, bowling dvorana in kazino, zaradi nesoglasij z upravo trgovskega centra Ušće leta 2013 vrgli iz prostorov.
Uzbekistan: banka
Druga podjetja v preteklosti niso dosegala posebnih uspehov ali pa so njihova finančna poročila za nas nedosegljiva. Takšna so, denimo, podjetja v Uzbekistanu, o katerih je mogoče izvedeti izredno malo. Gre namreč za eno izmed držav, ki so povsem prežete z interesi države in njenih vodilnih elit. Po ugotovitvah organizacij, ki spremljajo svobodo medijev in izražanja po svetu, pa gre za eno najmanj svobodnih na svetu, kjer so novinarji izpostavljeni izrednim pritiskom, čeprav uzbekistanska ustava zagotavlja svobodo izražanja.
Tam je bil Sergej Racman udeležen v vsaj treh podjetjih, kažejo podatki iz uzbekistanskega registra, ki je sicer zaprt za javnost. Toda v uredništvu smo se dokopali do dokumentov registra, ki so bili pridobljeni na legalen način, ki pa ga zaradi zaščite vira ne moremo javno pojasniti. Kažejo stanje podjetij v juniju 2016, torej so najmanj tedaj odražali dejanske podatke. Po teh dokumentih je Racman udeležen v podjetjih Daromadli Sarmoya, Kebzu Invest in Sbonds Invest.
O podjetju Daromadli Sarmoya ni mogoče izvedeti skoraj nič. Dokumenti registra navajajo, da je bilo ustanovljeno marca 2008, njegova družbenika pa sta Sergej Racman in »Ivonin S. V.«. Te osebe nam ni uspelo identificirati, prav tako nam niso dostopni podatki o deležih, ki jih imata v podjetju Racman in »Ivonin S. V.«. Uradno naj bi se sicer družba ukvarjala z marketingom in javnomnenjskimi raziskavami, vse pa kaže, da je bila (neznano kdaj) že likvidirana.
Več je bilo mogoče izvedeti o družbi Kebzu Invest, ki je bila ustanovljena januarja 2009 ter je v lasti podjetja Sbonds Invest in »Mamadžanov S. H.«, še ene skrivnostne osebe. Tudi Kebzu, ki je bil prav tako (neznano kdaj) likvidiran, se uradno ukvarja z marketingom in javnomnenjskimi raziskavami. Po informacijah naših tujih sodelavcev pa naj bi šlo za družbo, ki je poslovala s podjetji, ki jih nadzira uzbekistanski minister za zunanje gospodarske odnose Elyor Ganiyev.
Kebzu Invest je bil na zadnji dan leta 2014 manjšinski družbenik ene največjih uzbekistanskih bank – Agrobank. Tedaj je imel v lasti 1,18 odstotka banke, ni pa jasno, ali je kdo prevzel delež Kebzu Investa, potem ko je bil ta likvidiran, in kolikšen je njegov delež danes.
Kakorkoli, podjetje Sbonds Invest je edini družbenik Kebzu Investa, ki ga je bilo mogoče izslediti, prav tako pa je, kot kaže, edino podjetje izmed treh, ki je bilo junija 2016 še aktivno. Tudi to se ukvarja z marketingom in javnomnenjskimi raziskavami, ustanovljeno pa je bilo februarja 2008; imelo naj bi okrog 60.000 evrov kapitala (307 milijonov uzbekistanskih sumov). Po podatkih registra je v lasti Sergeja Racmana (v registru zapisan kot Sergey) in Igorja Yurevicha Doronina.
Doronin je 40-letni poslovodja iz Taškenta in direktor družbe SIM Invest. Ta je v lasti Doronina, še ene fizične osebe in treh podjetij. In tudi ta se ukvarja z marketingom in javnomnenjskimi raziskavami.
Igor Yurevich Doronin je skupaj z Racmanom družbenik Sbonds Investa. Foto VK.com
Madžarska: davčni dolg
Letna poročila ciprske družbe X6D, katerih vsebino smo razkrili v ponedeljkovih Ozadjih, kažejo, da je bila ta udeležena tudi v madžarskih podjetjih.
Leta 2005 je bila tam ustanovljena družba Arena Film, ustanovitelja pa sta bila podjetje Ljubljanski kinematografi in srbski državljan Igor Stanković. Po podatkih madžarskega registra je družbo nato marca 2007 prevzel Racmanov ciprski X6D, ki je ostal družbenik Arena Filma do maja 2011, ko je kot edini družbenik vstopil Aleksander Sekavčnik, sicer član upravnega odbora KD Group. Njen direktor je Zoran Hrovatin, ki drži roko čez nekaj slovenskih in srbskih podjetij iz Racmanove sheme.
Drugače kot navaja madžarski register, pa finančna poročila X6D kažejo, da je družba kupila Areno Film že »med letom 2006«, in sicer za slabih 13.000 evrov. Ukvarjala se je s filmsko distribucijo, X6D pa ji je v letu 2008 namenila do tri milijone evrov posojila, ki ni bilo zavarovano, dano pa je bilo z osemodstotno obrestno mero. V tem letu je Arena Film črpala le pet tisoč evrov posojila, prihodnje leto pa že okrog 232.000 evrov (po današnjem preračunu iz dolarske vrednosti). X6D je sicer v letu 2009 predvidel slabitev tega posojila.
Arena Film po dostopnih podatkih še obstaja, vendar le na papirju, saj že od leta 2012 ni objavila obveznega letnega poročila. Prav tako po podatkih registra dolguje sredstva madžarski davkariji.
Prav tako je ciprski X6D leta 2011 na Madžarskem ustanovil podjetje X6D Content, ki pa je bilo leta 2015 likvidirano po odločitvi sodišča. To je namreč ugotovilo, da se ne odziva na uradna pisanja. Oba, Areno Film in X6D Content, sicer za neznane vsote terja madžarska holdinška družba Branko.
Srbija: izguba NLB
Racmanove družbe najdemo tudi v Srbiji. Prek South Europe Capital z Britanskih Deviških otokov in Zabavne znanosti je 85-odstotni družbenik Strike 300, ta pa je lastnica srbske družbe Kolosej S. Lastnik 15-odstotnega deleža je podjetje Arena Film iz Makedonije, ki je v lasti srbskega državljana Zorana Stankovića. Ta je po dostopnih informacijah najmanj poslovno povezan z Igorjem Stankovićem, ki se pojavlja v Racmanovih srbskih družbah.
Poleg tega je podetje Kolosej zabavni centri lastnik podjetja Strike Investments, ki je upravljal beograjski kinocenter, vendar mu je srbski najemodajalec zaradi neplačevanja najemnine leta 2013 prekinil pogodbo.
Medtem ko je NLB terjatve do Koloseja prodala ameriškemu skladu Pine River Capital, je še vedno izpostavljena do srbskih podjetij. Terjatev do balkanskih naložb banka namreč ni prodala, prav tako jih ni prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank.
NLB in njena srbska izpostava NLB banka Beograd sta leta 2009 družbi Strike Investments Beograd odobrili petletno 4,5 milijona evrov težko posojilo za naložbo v zabaviščni center v nakupovalnem centru Ušće v srbski prestolnici. Kredit je bil zavarovan (tudi) s premičninami, ki so bile ocenjene na 4,5 milijona evrov, v centru Ušće, kjer je Strike Investments upravljal kinodvorane, kazino in bowling center. NLB je nato po dostopnih podatkih konec leta 2012 kredit podaljšala še za pet let, tako da bi zapadel konec leta 2019.
Vendar je NLB, kot kaže, leta 2014 odstopila od kreditne pogodbe in pozvala k plačilu tudi Kolosej, ki je bil porok, vendar dolga ni poravnal. Zato je NLB terjatev iz tega kredita prijavila v postopku prisilne poravnave Koloseja. Ta je temu oporekal, a je okrožno sodišče ugotovilo, da je terjatev izkazana. Temu je pritrdilo tudi višje sodišče.
Poleg tega je največja državna banka leta 2008 družbi Strike 300 odobrila 1,3 milijona evrov kredita z zapadlostjo leta 2013. Toda ker Strike 300 ob koncu leta 2012 še ni plačal 200.000 evrov glavnice, so se bankirji z njim dogovorili za poplačilo v treh obrokih do junija 2014. Po naših neuradnih informacijah sta bila poroka pri tem kreditu družbi Strike Investments in Rio Royale (v polovični lasti Strike Investments), vendar Strike 300 še zdaj dolguje NLB okoli 300.000 evrov.
Kolosej je bil porok tudi za kredit podjetju Strike 300. NLB je prijavila terjatve, vendar je okrožno sodišče na ugovor Koloseja razsodilo, da terjatev banke ni izkazana, saj da ni jasno, kdaj je poroka obvestila o odstopu od pogodbe z glavnim dolžnikom. NLB se je pritožila na višje sodišče, ki je pritrdilo banki in terjatev spoznalo za verjetno.
Strike 300, Kolosej S in Strike Investments imajo že tri leta blokirane račune. Strike 300 in Kolosej S sta zadnje finančne izkaze predložila leta 2012, Strike Investments pa leto kasneje. Zadnji je tudi na seznamu zaveznikov, ki niso plačali takse za obdelavo in javno razkritje računovodskega poročila in predpisane dokumentacije.
Sergej Racman na vprašanja, ki smo mu jih poslali prejšnji teden, še vedno ni odgovoril.
Pri projektu so sodelovali novinarja Dela Anuška Delić in Nejc Gole, Pavle Petrović (KRIK), András Pethő (Direkt36), Mika Velikovsky (Novaya Gazeta) in Pavla Holcova (investigace.cz).
