Tiskane izdaje
Ljubljana – Mirka Tuša čaka vroča pogajalska jesen, je slišati iz bančnih krogov. Na hodnikih domačih in tudi tujih bank se bo v prihodnjih tednih namreč odločalo o nadaljni sanaciji celjskega trgovca, ki je pred leti zašel v težave s prezadolženostjo. Kot pravijo naši viri, se bankirji zdaj sestajajo vsak mesec, Tušu pa je ostalo še poldrugi mesec časa za potrditev dogovora o preventivnem prestrukturiranju, od katerega bo odvisna nadaljnja usoda njegovega imperija.
Po neuradnih podatkih naj bi imel Tuš tudi po prodaji Tušmobila še za med 370 do 380 milijonov evrov dolgoročnega dolga, koliko dolguje dobaviteljem, pa ni znano. Če bi Skupina Tuš posredovala Ajpesu svoje poslovno poročilo za leto 2014 do konca avgusta, kot zahteva zakon, bi javnost razpolagala z bolj verodostojnimi podatki, tako pa si lahko pomagamo kvečjemu z leto dni starejšo sliko. Iz poslovnega poročila za leto 2013 izhaja, da je skupina Tuš konec leta 2013 bankam dolgovala blizu 330 milijonov evrov, skupnih dolgoročnih finančnih obveznosti (vključno z dolgoročnim finančnim najemom) pa je imela še za 424 milijonov evrov.
Ta dolg se je letos verjetno znižal vsaj za prvi del kupnine od prodaje Tušmobila, za katerega bo Telemach po neuradnih informacijah skupaj odštel približno 110 milijonov evrov. Neuradno je slišati, da kupnina za Tušmobil še ni v celoti nakazana, saj naj bi si kupec Telemach izboril odložni pogoj, da del kupnine (omenja se četrtina) nakaže prihodnje leto oziroma šele, ko bo povsem jasna krvna slika poslovanja Tušmobila. S tem si je kupec najverjetneje izboril pravico do znižanja kupnine, če bi iz omar Tušmobila padli morebitni okostnjaki.
»Bankirji se zavedajo, da je s prodajo Tušmobila na njihove račune prišla še zadnja velika kupnina,« je te dni navrgel eden od neimenovanih virov. In očitno so tudi nad prodajo Tušmobila bedele banke upnice, saj se je kupnina skoraj v celoti prelila na njihove račune, le približno pet milijonov evrov, kolikor je Tušmobil dolgoval holdingu Tuš, je menda odteklo v trgovski del za namene financiranja dobaviteljev, pravijo dobro obveščeni.
Banke in dobavitelji čakajo podatke
Ker se Tušu čas za dosego sporazuma s finančnimi upniki o preventivnem prestrukturiranju izteka, je nenavadno, da v zakonskem roku Ajpesu še vedno ni poslal letnega poročila, ki ga morajo podjetja oddati do konca avgusta. Spomnimo: za podoben odlog so se lani odločili v holdingu ACH, kjer je revizor podpis pod letno poročilo pogojeval s sklenitvijo sporazuma o finančnem prestrukturiranju skupine. Na naše vprašanje, zakaj Ajpesu še niso poslali revidiranega poslovnega poročila in kje tiči težava, so v Tušu odgovorili samo, da bodo »poslovno poročilo objavili v kratkem«. Ob tem velja spomniti še, da je zadolženi ACH avgusta lani izkoristil tudi zakonsko možnost po podaljšanju roka za potrditev sporazuma o preventivnem prestrukturiranju, ki se lahko ob soglasju upnic podaljša s petih na osem mesecev.
Takšno možnost ima tudi Tuš. Informacije o tem, kako daleč je njegov dogovor z upniki, so odvisne od zornega kota sogovornika. V Tušu želijo skomunicirati optimistično sliko. »Izhodišča finančnega prestrukturiranja so usklajena, sam postopek prestrukturiranja pa poteka skladno z z deležniki dogovorjeno časovnico. Sklenitev dogovora je predvidena znotraj zakonsko opredeljenega časovnega okvirja,« odgovarjajo na vprašanja Dela.
Zunanji opazovalci so bolj črnogledi. Ne le zaradi prej omenjenih okoliščin (ni še uradnih podatkov, Engrotuš je po informacijah iz gospodarstva izjemno slab plačnik, prodajni prihodki padajo ...), ampak tudi zato, ker ostaja neznanka, kaj vse lahko še Tuš unovči, da bi bankam v prihodnjih letih poplačal dolgove. Po odprodaji poslovnih deležev prihajajo na vrsto nepremičnine.
Tuševa nepremičninska družba sicer ustvarja le okoli 2,4 odstotka celotnih prihodkov skupine, je pa daleč najmočneje zadolžena. Konec leta 2013 je imela skoraj 170 milijonov evrov dolga zaradi pospešenega investicijskega vlaganja v preteklih letih. Ključna težava nepremičninske družbe je v tem, da je od začetka gospodarske krize do danes vrednost nepremičnin skokovito upadla.
Za sporazum z bankami in poplačilo upnikov bo ključna ocena vrednosti nepremičnin in realne možnosti za njihovo unovčitev. Glede na stanje na nepremičninskem trgu (mrtvilo, ni povpraševanja) ni pričakovati, da bi se to lahko zgodilo hitro oziroma po sprejemljivih cenah. Na vprašanje, kakšna bo časovnica za prodajo nepremičnin in koliko bi z njimi lahko iztržili (kolikšen del dolga bi pokrili), odgovora iz Tuša nismo dobili.
Bodo banke stisnile Tuša v kot?
Spet drugi viri pa se sprašujejo, ali je sanacija imperija celjskega trgovca sploh realna brez delnega odpisa dolga. Če bi se banke odločile za delni odpis ali celo za konverzijo dela dolga v lastniški delež, bi finančno utrdile družbo, s tem bi se povečale tudi možnosti za nov dolgoročni ali celo ugodnejši reprogram, ki bi omogočal večjo finančno vzdržnost holdinga. A s takšnim načrtom se mora strinjati statutarna večina upnic. Pri Tušu gre za skoraj 20 bank, s katerimi bo moral urediti svoja dolžniško-upniška razmerja.
Čeprav v Tušu trdijo, da »celoten postopek finančnega prestrukturiranja poteka v skladu z utečeno prakso v podobnih primerih«, je letos Engrotuš poslal Ajpesu pisno obvestilo, da ne bo mogel do roka predložiti revidiranega ali konsolidiranega letnega poročila. Kot so nam pojasnili na Ajpesu, roka ne morejo nikomur podaljšati, ker nimajo te pristojnosti. To pomeni, da ga za prekršek čaka sankcija.
