Tiskane izdaje
Deljenje (ali skupna uporaba) predmetov, ki jih imamo v lasti, je že tradicionalno v uporabi v krogu sorodnikov in bližnjih prijateljev. Trendi v zadnjih letih, ki po eni strani spreminjajo razumevanje pomena lastnine, po drugi strani pa izhajajo iz prepričanja, da je intenzivnejša uporaba (oziroma izraba) delovnih sredstev lahko tudi bolj trajnostna in pripomore k boljšemu izkoriščenju naravnih virov, pa koncept souporabe širijo na komercialno polje.
Sodelovalno gospodarstvo, kot tudi imenujemo ta trend, je pravzaprav globok socialno-ekonomski pojav, ki temeljito spreminja način našega življenja, trdijo psihologi. Izhaja iz osnovne in v človekovo osebnost vgrajene potrebe, da je s soljudimi, člani skupnosti, primerno in nujno deliti dobrine, ki nam lajšajo življenje. Ob tej »humanistični« noti (ki je nekako v nasprotju z individualističnim liberalnim kapitalizmom) je zelo pomembno, da nove pristope omogoča tehnologija.
Iz deljenja do posla
Ključno za to, da je iz želje z nekom nekaj deliti lahko nastal poslovni model, ki nagovarja in vključuje širšo množico, je (bil) pojav spletnih in mobilnih platform, ki na enostaven in standardiziran način omogočajo povezovanje ponudnikov (ljudi, ki so svoje imetje pripravljeni deliti, seveda v zameno za odškodnino) in povpraševalcev posameznikov, ki iščejo rešitev svojega problema za omejen, kratek čas.
V jedru sodelovalne ekonomije, ki se bliskovito hitro razvija, so podjetja, kakršen je Facebook, najbolj priljubljen lastnik medijskih kanalov na svetu, ki pa ne ustvarja nobene lastne vsebine. Tu je Alibaba, trgovec na drobno z najvišjo (borzno) vrednostjo, ki pa sam nima nobenih zalog trgovskega blaga. Še en uspešen koncept je razvil Airbnb – postal je največjih ponudnik prenočitvenih zmogljivosti na svetu, ni pa lastnik nobenih nepremičnin. Tu je še Uber, ki ponuja potniške prevoze, vendar brez flote lastnih avtomobilov, konceptualno podobno lahko deluje tudi tovorni promet …
Dejavnosti, ki v bistvu temeljijo na povezovanju ponudbe in povpraševanja tretjih oseb, se zvišujejo zelo hitro. Po oceni družbe Juniper Research bodo prihodki ponudnikov platform, ki omogočajo delovanje sodelovalnega gospodarstva, letos dosegli 18,6 milijarde dolarjev. V prihodnjih petih letih do leta 2022 pa se utegnejo več kot podvojiti in zrasti na 40,2 milijarde dolarjev. Ker so v to oceno vključene samo provizije, ki jih zaračunajo »povezovalci«, je celotni obseg trga sodelovalne ekonomije vsaj deset- do dvajsetkrat večji, sodijo analitiki.
Največji je trg v ZDA
Največji trg sodelovalne ekonomije so po oceni Juniper Research s približno polovičnim deležem ZDA, kar pojasnjujejo predvsem z veliko uspešnostjo Uberja in Airbnb. Drugi trg, z okoli četrtino opravljenega prometa, pa je Evropa.
Na stari celini naj bi v 12 mesecih med majem 2015 in majem 2016 opravili za 27,9 milijarde evrov transakcij v dejavnostih, ki jih lahko uvrstimo med sodelovalno gospodarstvo, 191 milijonov državljanov EU pa je opravilo vsaj eno plačilo s tega področja, je v študiji z začetka letošnjega leta ocenila evropska komisija.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Da je potencial dejavnosti v sodelovalnem gospodarstvu res velik, nakazujejo tudi rezultati lanske raziskave Eurobarometer. Več kot polovica prebivalcev Evropske unije pozna storitve iz nabora sodelovalne ekonomije, eden od šestih pa jih je kdaj tudi že uporabil.
Poznavanje in uporaba sta večja med mladimi, višje izobraženimi, zaposlenimi in urbanimi prebivalci. Med različnimi možnostmi, kjer je ponudbeni koncept sodelovalne ekonomije na voljo so se najbolj »prijeli« kupovanje blaga iz druge roke, prevozi in (počitniška) stanovanja, kjer je penetracija presegla 20 odstotkov.
Med vprašanimi se povečuje tudi pripravljenost na sodelovanje v takih storitvenih mrežah, pri čemer so glavni motivi denar (bodisi kot zaslužek z oddajanjem ali prihranek pri nakupu), vse bolj pa tudi koristi, ki jih sodelovalno gospodarstvo prinaša okolju, in spodbuda k večji povezanosti v skupnosti. Sodelovalno gospodarstvo spodbuja tudi »mikropodjetništvo«. Skoraj tretjina ljudi, ki uporablja sodelovalne platforme, je na njih ponudila tudi storitve – to pa pomeni že pet odstotkov evropskega prebivalstva.
V prihodnjih petih letih imajo sodelovalne platforme veliko možnosti, da se okrepijo in razširijo tudi na dejavnosti, v katerih danes še niso zelo domače, so prepričani analitiki. Sektorji, ki še »pridejo na vrsto«, so zavarovalništvo, komunalne storitve, zdravstvena in socialna nega. Uspešne pa bodo predvsem rešitve, ki bodo uporabnike nagovarjale z dobro uporabniško izkušnjo.
Ključni element je zaupanje
Zelo pomembno za prihodnjo uspešnost sodelovalnih platform je zaupanje. Na primer, ena od »otroških bolezni« iskanja ali oddajanja namestitve prek spletne strani Airbnb je (bila), da se iskalcu stanovanja lahko zgodi, da mu ponudnik v zadnjem trenutku odpove rezervacijo, zato ostane brez prenočišča in z zelo malo možnosti, da v mreži dobi nadomestno ponudbo pod primerljivimi pogoji. Po drugi strani pa so znane tudi slabe izkušnje najemodajalcev, ki so jim gostje poškodovali stanovanje, postopki izterjave odškodnine pa so dolgotrajni ali tudi povsem neuspešni.
Čeprav se je večina sodelovalnih platform rodila nekakšne neformalne skupnosti, se med poznavalci povečuje prepričanje, da bo morala na trg z nekakšno regulativo poseči tudi država. To bo nujno tako zaradi večje zaščite potrošnikov kot ponudnikov. Za nove poslovne modele je sicer značilno, da nastanejo v okolju, ki ni zelo regulirano, oziroma poiščejo primerno »luknjo« v ureditvi, da se lahko uveljavijo. Vendar lahko vzporedno z rastjo sektorja upravičeno pričakujemo, da bo ta postal tudi bolj urejen.
