Tiskane izdaje
Bruselj − »Storitev povezovanja z nepoklicnimi vozniki, ki jo opravlja družba Uber, spada med storitve na področju prevoza,« je jasno sporočilo sodbe sodišča EU iz Luksemburga.
Presojalo je o primeru iz Barcelone, kjer je združenje taksistov vložilo tožbo z zahtevo, da so dejavnosti Uberja zavajajoče in dejanja nelojalne konkurence.
Pravno dovoljenje
Glavno vprašanje, ki si ga je postavljalo sodišče za gospodarske spore v Barceloni, je bilo, ali Uber potrebuje upravno dovoljenje. Drugo vprašanje je bilo, ali je dejavnost Uberja prevozna storitev, storitev informacijske družbe ali kombinacija obeh. Če bi storitev spadala pod direktivo EU o storitvah na notranjem trgu ali pod direktivo o elektronskem poslovanju, poslovanje Uberja ne bi bilo nelojalno.
A sodišče EU je nedvoumno ugotovilo, da je storitev posredovanja z aplikacijo za pametni telefon, s katero se uporabnik poveže z nepoklicnim voznikom, neločljivo povezana s storitvijo na področju prevoza v smislu prava EU. Zaradi tega je izključena s področja svobode opravljanja storitev iz omenjenih dveh direktiv.
Uber je tudi ponujanje storitev mestnega prometa
Tako so države članice pristojne, da same uredijo pogoje za opravljanje takšnih storitev. Po sodbi sodišča Uberjeva storitev ni samo posredovanje med voznikom z lastnim vozilom in osebo, ki išče prevoz v mestu, ampak tudi ponujanje storitev mestnega prometa. Ugotovilo je še, da dostop do storitve omogoča informacijsko orodje in da je Uberjeva aplikacija nepogrešljiva tako za voznike kot za stranke, ki iščejo prevoz; Uber pa ima tudi odločilen vpliv na pogoje opravljanja storitev teh voznikov.
Storitev posredovanja je v očeh sodišča treba obravnavati kot sestavni del celotne storitve prevoza, ki je ni mogoče opredeliti kot »storitev informacijske družbe«, ampak kot storitev na področju prevoza.
Združenje španskih taksistov, ki je sprožilo presojo, je današnjo odločitev sodišča sprejelo kot veliko zmago. Predstavnik združenja Alberto Alvarez je dejal, da je šlo za bitko Davida z Goljatom. »Vendar, kjer je volja, tam je pot,« je poudaril.
Odvetnica Montse Balague, ki zastopa združenje, pa je pojasnila, da se bo zadeva zdaj vrnila pred sodišče v Barceloni, ki bo na podlagi mnenja sodišča EU sprejelo odločitev.
»Pričakovana odločitev«
Odločitev sodišča EU prihaja po tistem, ko se je ime ameriške korporacije znašlo v Rajskih dokumentih Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev in ko so oblasti v Londonu pred kratkim sklenile, da Uberju ne podaljšajo licence za delovanje v mestu. »Njihov poslovni model je bil zgrajen na tem, da se uspešno izogibajo tovrstnim omejitvam in so tako kovali dobičke,« o delovanju Uberja, ki je s svojo mobilno aplikacijo za povezovanje iskalcev prevoza s prostimi vozniki prisoten v okoli 500 mestih in si želi v Slovenijo, pravi Bogomir Kovač, profesor z ljubljanske ekonomske fakultete.
»Odločitev sodišča EU zahteva podreditev regulativnim okvirom glede na izvorno dejavnost, in to ni posredovanje informacij, ampak posredovanje prevozov.« Kovač meni, da bo nadaljnji interes ameriške korporacije, katere vrednost ocenjujejo na več kot 60 milijard dolarjev, za širitev v prihodnje »v bistveni meri zamajan«.
Robert Sever, direktor združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, poudarja, da je trg taksi storitev v Sloveniji, predvsem pa v Ljubljani, že danes nasičen: »Konkurenco sicer težko upravičeno omejuješ, vsekakor pa morajo veljati za vse enaki pogoji, ki jih mora za nastopanje na trgu vsak spoštovati. V primeru Uberja je to že od začetka sporno«. In to po njegovem zdaj ugotavljajo vse tiste države, »v katerih so Uber spustili na trg«.
Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, katerega člani so tudi taksisti, pozdravljajo odločitev sodišča EU. »Od kar so na vladi podpisali pismo o nameri z Uberjem, smo temu nasprotovali in opozarjali, da kdor pride s svojo storitvijo v državo, jo mora izvajati v sladu s tukajšnjo zakonodajo. To pomeni, da se taksiste obravnava kot delavce, in to velja tudi za Uber,« spomni sindikalist David Švarc. Pri tem sicer poudarja, da bo tako treba urediti tudi obstoječa razmerja med taksisti in taksi podjetji v Sloveniji. »To zdaj ni urejeno, kot bi moralo biti, toda z Uberjem bi se stanje še zaostrilo in poglobilo, pomenilo bi dodatno zmanjšanje pravic in dodatno diskriminacijo.«
Kaj o odločitvi sodišča EU pravijo na ministrstvih za gospodarski razvoj in za javno upravo, ki ga vodi podpisnik pisma o nameri z Uberjem Boris Koprivnikar - ta je lani govoril celo o »skupni viziji« države in multinacionalne korporacije, katere vrednost presega slovenski BDP - še nismo izvedeli, kot tudi ne, ali bo to vplivalo na pripravo sprememb zakona o prevozih v cestnem prometu, ki so jih obljubljali prav zato, da bi Uber lahko vstopil v Slovenijo. Je pa državni zbor pred dnevi sklenil, da zakonski predlog SDS, ki bi odprl vrata Uberju, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Na zemlji omejitve, oni na nebu
Bogomir Kovač meni, da je odločitev sodišča EU pričakovana, ker se po njegovem spreminjajo razmerja; na sindrom 'najprej Amerika' je to po njegovem odziv 'najprej Evropa'. »Sodišča delujejo v okviru določenih regulativnih usmeritev in tudi v smislu širše interpretacije zakonov, ki veljajo danes pri ureditvi evropskega trga. Videti je, da se je v zadnjem času, ko gre za EU in mednarodne globalne korporacije, predvsem ameriške informacijske korporacije, to vendarle začelo spreminjati.« Po njegovem to pomeni »korak nazaj za naprej«, zato da bi tudi na področju novih tehnologij in globalnih korporacij, ki so, kot pravi, že postale države v državah, vzpostavili določeno stopnjo regijske, državne regulacije.
Medtem ko se Uber s težavami in sodnimi postopki sooča tudi zunaj EU, so pred dnevi sporočili, da se bodo v partnerstvu z ameriško vesoljsko agencijo Nasa lotili razvoja letečih taksijev. S preizkusnimi poleti nad mesti želijo začeti do leta 2020.
