Tiskane izdaje
Krožno gospodarstvo je tisto, ki odgovarja na izzive globalizacije, zahteve rastočega gospodarstva, v nedogled ponorelega potrošništva, a kljub vsemu omogoča dodano vrednost. Tudi v Sloveniji se temu trendu priključujemo, političnih in drugih zapriseg, da je krožno gospodarstvo strateška usmeritev Slovenije, ne manjka.
Krožno gospodarstvo je razmeroma nov model, ki se, če poenostavimo, vrača k naravi, a ne samo k njenemu izkoriščevanju, ampak tudi spoštovanju. »Prehod v zeleno in krožno gospodarstvo je proces, ki zahteva spremembe družbe na vseh področjih, v kulturi, politikah, proizvodnji, potrošnji in upravljanju. Odgovornost države pri tem so tudi nujne sistemske spremembe, ki podjetjem omogočajo prepoznati priložnosti. Zelo pomembno pri tem je povezovanje in iskanje partnerjev v domačem prostoru, kot tudi v mednarodnem, kajti skupaj bomo lahko hitreje dosegli tako znanje kot tudi sistemske spremembe.
Slovenija se je lani vključila v pobudo CE100 fundacije Ellen MacArthur, v okviru katere pridobivamo uporabno znanje in primere dobre prakse. Multiplikatorji tega znanja med podjetja, občine in druge deležnike so Gospodarska zbornica Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Spirit, poudarjajo na ministrstvo za okolje in prostor.
Za to izjemno spremembo so pomembne tudi finance. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) odgovarja: »Ključna naloga države je, da z različnimi razvojnimi ukrepi lajša dostop do financiranja gospodarstva ter spodbuja nove investicije za zeleno, krožno rast gospodarstva. Financiranje inovacij je najpomembnejši ukrep za pospeševanje prehoda v krožno gospodarstvo. Inovacije so ključ do razvoja, tudi do razvoja zelenega, krožnega gospodarstva.«
Krožno gospodarstvo
Temu v Sloveniji, je videti, sledimo ali kot pojasnjujejo na MGRT: »Leta 2015 je naša država sprejela okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo (OP ZG), katerega nosilec je ministrstvo za okolje in prostor. V okviru tega deluje medresorska delovna skupina na ravni državnih sekretarjev, ki jo vodi državni sekretar Tadej Slapnik (član MGRT je Aleš Cantarutti). Vzpostavljeno je bilo tudi partnerstvo za zeleno gospodarstvo, v katerem so zastopani predstavniki vlade in drugi deležniki (raziskovalne institucije, občine, nevladne organizacije ipd.).
Naštevajo še platformi »Circular Change«, katere namen je predvsem ozaveščanje in informiranje o prehodu v krožno gospodarstvo. V okviru tega so povezali podjetja in oddali enajst kandidatur za nagrade Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v krožnem gospodarstvu. MGRT skupaj z MOP sodeluje v partnerstvu za krožno gospodarstvo v okviru Urbane agende EU. Namen je vpliv na pripravo politik (boljša zakonodaja, boljše financiranje, boljše znanje), izmenjava dobrih praks ter večja vključenost mest in urbanih področij v politike EU. Na področju promocije MGRT v okviru državne blagovne znamke »I feel Slovenia« promovira slogan za gospodarstvo »Green.Creative.Smart«.
Krožno gospodarstvo stavi na obnovljive vire, na ponovno uporabo, recikliranje in odpadke, ki so uporabljivi, hkrati pa se tako seveda tudi zmanjšujejo. Napovedi in podatki, kako dobro delujoč za naravo in družbo ter posameznike je prehod in osvojitev načel krožnega gospodarstva, so vse bolj osupljive. Ali so za ključne igralce že dovolj prepričljive in zavezujoče, je drugo vprašanje. Za EU sta krožno gospodarstvo in s tem učinkovita uporaba virov postala temeljna razvojna cilja Evrope že do ne tako oddaljenega leta 2030.
Strateški dokumenti EU se vrstijo: načrt za Evropo, gospodarno z viri, sedmi okoljski akcijski načrt. EU je sprejela že številne krožnemu gospodarstvu zavezane dokumente, svežnje smernic, ukrepov, akcijskih načrtov in konkretnih ukrepov ... Vse za to, da bi se na krožno gospodarstvo ustrezno navezala zakonodaja, izmenjava informacij, tržno usmerjeni instrumenti, področja raziskav in razvoja, oblikovanje, financiranje, podpora politikam, njihovim potrebnim modernizacijam. Evropska komisija meri na to, da bi se že do leta 2030 produktivnost virov povečala za tretjino, kar bi spodbudilo rast BDP in več milijonov delovnih mest. Če je Slovenija leta 2012 reciklirala dobrih 40 odstotkov komunalnih odpadkov, naj bi jih že leta 2030 kar 70 odstotkov.
Slovenija bi lahko bila
Svoj prehod na krožno gospodarstvo lahko pospeši že na podlagi Okvirnega programa Slovenije za prehod na zeleno gospodarstvo in omenjene strategije SPS ter številnih drugih dokumentov, programov in pobud. Tudi zeleni »zavihek« na spletni strani vlade ponazarja, kako je – zelenemu in krožnemu – zaprisežena država.
Iz pregleda evropske komisije o izvajanju okoljske politike EU in znotraj njega poročila za Slovenijo februarja letos, je razvidno, da ima Slovenija kar nekaj velikih priložnosti: med glavne štejejo doseganje odličnosti, ki jo Slovenija že zaznava pri ravnanju z odpadki in kjer lahko postane celo ena od najuspešnejših držav članic EU. In izboljša lahko znanje o krožnem gospodarstvu med malimi in srednje velikimi podjetji ter tako tudi ustvarjanje naložbenih priložnosti za taka podjetja.
Ljubljana je s svojim centrom za ravnanje z odpadki najuspešnejša med 13 članicami pri recikliranju komunalnih odpadkov, očitno pa ima tudi dobro finančno podlago, saj so prispevki dohodkov od okoljskega davka med najvišjimi v EU. Poleg strateških dokumentov in določenih dobrih praks pri nas pa, tako omenjeno poročilo EU, »se zdi, da je operacionalizacija tega koncepta še vedno izziv«.
Vsekakor je mogoče slišati tudi pripombe, da so razlike med deklarativnim zapriseganjem in dejansko podporo pri nas še kar velike. Tudi v omenjenem poročilu za Slovenijo ugotavljajo, da se Slovenija kljub svojim velikim naravnim kapitalom, kot so gozd, visoka stopnja biotske raznovrstnosti in bogastvo naravnih habitatov »še naprej spopada z gospodarskimi in sistemskimi izzivi, ki ne olajšujejo ali spodbujajo prehoda na krožno gospodarstvo«.
Dobre prakse
Kakorkoli, dobrih praks je v Sloveniji gotovo že veliko – od centrov ponovne uporabe do številnih primerov dobrih praks krožnega gospodarstva v številnih podjetjih, regijah, mestih, kmetijah, pri samopreskrbi, doma, okoljskih organizacijah, zero waste, civilnih iniciativah ...
Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo: »Evropska komisija je decembra 2015 izdala paket o krožnem gospodarstvu, ki se nanaša tako na trajnostno proizvodnjo kot na potrošnjo, vsebuje cilje za recikliranje, spremembo direktive o ekodizajnu ipd. Vse razvite države imajo programe krožnega gospodarstva. To je tema, ki se redno pojavlja na dnevnem redu WEF, OECD, WB, G7. Vsi ključni akterji, ki se ukvarjajo z gospodarskim razvojem, so to uvrstili na agendo, ker vedo, da druge alternative razvoja glede na omejenost virov ni. Dobre prakse, ki jih je treba izpostaviti v Sloveniji, so Aquafil, Metal Ravne, Lumar, Plastika Skaza, Melamin, IskraEmeco (pravični števec), mesto Ljubljana ...«
Tudi iz omenjenega pregleda evropske komisije za Slovenijo izhaja, da je kar 61 odstotkom slovenskim MSP-podjetjem (tisti petini, ki je sprejela ukrepe za učinkovito rabo virov) z različnimi ukrepi uspelo znižati stroške proizvodnje, kar je seveda boljši rezultat od povprečnega za EU, ki je le 45-odstotni.
Po indeksu ekoinovacij za leto 2015 je Slovenija dosegla 16. mesto. Velik napredek je dosegla tudi pri ravnanju z odpadki in je po stopnji recikliranja komunalnih odpadkov med najvišjimi v EU; tudi če se upošteva dejstvo, da so podatki nepopolni, je, tako je zapisano v poročilu, Slovenija koristen zgled.
Ljubljanski center za ravnanje z odpadki Rcero Ljubljana je, na primer, prepoznan za enega najsodobnejših za obdelavo odpadkov v Evropi. Seveda pa so ob teh konkretnih rezultatih in kazalnikih tudi izračuni, kaj bi lahko prispevala celovita izvedba že veljavne slovenske okoljske zakonodaje in zakonodaje za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, spodbudni; več kakor 2600 dodatnih delovnih mest, letni prihodki tega sektorja pa bi se povečali za 270 milijonov evrov.
Potrebne so spremembe celotne poti od zasnove izdelka do trga
Iz naših gospodarstev odtekajo dragoceni materiali, je zapisano v sporočilu evropske komisije evropskemu parlamentu in drugim evropskim telesom z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov. Povsod je poudarjeno: za prehod v bolj krožno gospodarstvo so potrebne spremembe celotnih vrednostnih verig – od zasnove izdelkov do poslovnih in tržnih modelov.
Že iz tega sporočila evropske komisije je razvidno, da bi izboljšave učinkovitosti virov po vseh verigah lahko zmanjšale potrebe po vlaganju materialov za skoraj četrtino (od 17 do 24 odstotkov) do leta 2030, z boljšo uporabo virov pa bi evropska industrija lahko prišla do skupnega prihranka, v vrednosti 630 milijard evrov. Na leto.
Zmanjšali bi se stroški materialov za industrijo, kar bi vplivalo na povečanje BDP v EU za 3,9 odstotka. Stalno vračanje virov v uporabo seveda zmanjšuje količine odpadkov, odvisnost od negotovih oskrb, vse to pa seveda krepi odpornost in konkurenčnost. Produktivnost virov se v EU zvišuje, do leta 2030 bi se lahko celo povečala za skoraj tretjino, nova delovna mesta na ta račun se štejejo v milijonih.
