Tiskane izdaje
Ljubljana − Šest ur na avstrijsko-nemški meji ob Donavi, štiri ure v Salzburgu, so o čakalni dobi tovornjakov iz prve roke sredi seje upravnega odbora sekcije za promet v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije poročali člani. Na slovensko-avstrijski meji v Šentilju so še pred prihodom vala beguncev tovornjaki čakali pol ure.
Med gospodarskimi subjekti so begunsko krizo prvi začutili cestni prevozniki. Predsednik prometne sekcije pri OZS Andrej Klobasa predlaga slovenskim organom, naj begunce s slovensko-hrvaške meje odpeljejo do severne meje, za tovorni promet pa naj v dogovoru z Avstrijo odprejo alternativne obvozne prehode. Če bo prišlo do daljših čakalnih dob se bodo prihodki zmanjšali za milijonske številke – Klobasa omenja 25 milijonov – kaj pa bi to pomenilo za voznike, prevoznike in za slovensko gospodarstvo, pa si je težko predstavljati. Prevozniki lahko tudi izgubijo posel, ker, kaj pa je Nemcu zamenjati slovenskega prevoznika s poljskim?
Direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever je še pred avstrijsko zaporo slovenske severne meje pozval, naj obmejni organi prisluhnijo gospodarstvu in ne povzročajo nepotrebnih zastojev. Policijo so zaprosili tudi za navodila, kako naj ravnajo vozniki tovornih vozil, na katera bi se vtihotapili begunci, saj bo lahko voznik in prevoznik osumljen in kaznovan zaradi tihotapljenja beguncev. Andrej Klobasa je sicer prepričan, da slovenski avtoprevozniki vsaj vede ne tihotapijo beguncev.
Vsak nepredviden zastoj lahko povzroči visoke stroške v prevozništvu, še posebej pri dostavi »just in time«, kjer so roki dostave natančno določeni in zamude opredeljene s penali za prevoznika, pojasnjuje Robert Sever. Ponovna uvedba kontrol na mejah je vsekakor korak nazaj in ga v industriji in prevozništvu niso predvideli, lahko pa povzroči visoke stroške, o katerih višini raje ne špekulira, opozarja pa na lanske zastoje zaradi alarma ob sneženju, ko so Gorenje in druga večja proizvodna podjetja opozarjala na večmilijonske izgube zaradi nepravočasne dostave v proizvodnjo.
Predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Andrej Klobasa napoveduje, da bo nadzor na mejah katastrofa za slovenski promet. Na mejnih prehodih je mogoče pričakovati večurne zastoje in veliko poslovno škodo. »Če je vozilo opravilo dve vožnji na teden in na mesec ustvarilo 14.000 evrov prihodkov, bo zdaj naredilo eno.«
Poostren nadzor meje so včeraj močno občutili na avstrijski meji z Madžarsko in Nemčijo, kjer so nastajali desetkilometrski zastoji, je povedal Grega Bizjak, direktor avtoprevozniškega podjetja Sigr Bizjak. In dodal, da so bile težave na avstrijsko-nemški meji predvsem v ponedeljek in torek, ne pa tudi včeraj. »Vse zamude predstavljajo strošek. Izračunali smo, da imamo lahko do 4000 evrov dodatnih stroškov na teden,« je pojasnil. Nekatere diskontne trgovske verige namreč sprejmejo blago samo v določenih časovnih okvirih. »Za zamudo zaračunajo penale, v določenih primerih pa blaga ne sprejmejo,« je dejal direktor podjetja, ki predvsem dostavlja tudi pokvarljivo blago.
Med slovenskimi živilskimi podjetji, ki poslujejo tudi z državami, ki zdaj ponovno vzpostavljajo nadzor na mejah, je še najbolj izpostavljena ptujska Perutnina. Predsednik uprave družbe Roman Glaser pravi, da sprememba za zdaj v nobeni evropski državi ni vplivala na pretok njihovih živil. »Dostava tako perutninskega mesa kakor živil poteka povsem nemoteno.«
Nobenih sprememb za zdaj ne občutijo niti na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer njen generalni direktor Janez Posedi pravi, da večina tranzitnega prometa v državah, kjer uvajajo nadzor, poteka z zamudami. In dodaja, da prevozov živih živali po Evropi ni več toliko kot včasih.
V Lumarju, ki izvaža v Avstrijo, so nam včeraj z Dunaja sporočili, da trenutno učinkov nadzora na mejah ne občutijo: »Verjamemo tudi, da večjega vpliva na naše operativno delo v prihodnje ne bo imel. Zaznavamo pa že, da je na trgih, kjer s podobno problematiko v preteklosti niso bili soočeni, med ljudmi kar nekaj negotovosti.«
Direktor logistike v Skupini Gorenje Primož Sovič je pojasnil, da se že soočajo s podaljšanim časom prehoda tovornjakov na avstrijsko-nemški meji. »To upoštevamo pri planiranju transportov (torej tovornjak naročimo toliko prej). Posebnih težav zaradi tega ni, saj večino izdelkov v Nemčijo odpremimo z železnico,« pravi. O poslovni škodi po njegovih besedah trenutno ni mogoče govoriti, bi pa širitev problema na druge notranje meje EU posledično povzročila višje stroške pri prevoznikih in posledično višje cene transportov. Uvedba ponovnega nadzora na slovenski meji pa bi bila, pravi, velik korak nazaj pri obvladovanju logističnih tokov: »Prost prehod meja je ena največjih pridobitev EU in z zornega kota logistike ukinitev le-tega pomeni korak kakšno desetletje nazaj.« Sovič dodaja, da v Gorenju spremljajo položaj in se dogovarjajo s prevozniki. Kot alternativo vidijo uporabo železnice ter eventuelno preusmeritev tokov na bolj pretočne koridorje, upajo pa, da ne bo popolnega infarkta na mejah.
V Slovenski industiji jekla - Sij ugotavljajo, da zapiranje meja (na primer nemško-avstrijske) že povzroča določene logistične težave, saj se pretočnost v logističnih procesih − avtocestnih prevozih − znižuje. »Tako nastajajo določene zamude, ki pa niso kritične z vidikov obvladovanja proizvodnih procesov ali dobav gotovih izdelkov. Aktivno spremljamo razmere in se ustrezno prilagajamo, na strani nabave surovin to na primer pomeni pravočasno zagotovitev vsega potrebnega,« pojasnjujejo. V primeru zapiranja meja oziroma poostrenih kontrol tudi na slovenski strani pa pričakujejo pravočasno in ustrezno obveščanje pristojnih organov, da ne bi bili drastični ukrepi nenapovedani, kot smo bili temu priča pozimi letos, ko je Dars za tovorni promet prepovedal vstop v Slovenijo.
