Ukrepi temeljijo na 80 milijonih evrov sredstev EU

Vlada si je postavila cilj, da z ukrepi vrednost letnega izvoza poveča za pet odstotkov, vhod tujih neposrednih investicij pa za štiri. Kot prioritetne trge je določila ZDA, Japonsko in Turčijo, ukrepi za spodbujanje internacionalizacije pa temeljijo na črpanju 80 milijonov evrov iz evropske perspektive.

Aleš Cantarutti se je na Gospodarski zbornici Slovenije kot direktor Centra za mednarodno poslovanje ukvarjal z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, enako nalogo pa ima kot državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Z njim smo se pogovarjali o programu spodbujanja internacionalizacije 2015–2020, ki ga je vlada že sprejela. Po njegovih besedah je to krovni dokument, ki ga bodo dopolnjevali akcijski načrti. Eden od teh, mednarodni izzivi 2015–2016, ki opredeljuje ključne trge, je že sprejet, do konca poletja sledi akcijski načrt za privabljanje tujih neposrednih investicij.

Program spodbujanja internacionalizacije postavlja nekatere cilje, denimo povečanje izvoza za pet odstotkov na leto, enaka rast je predvidena glede izvoza zunaj EU. Kateri so ključni ukrepi za dosego teh ciljev?

Program je prilagojen novi finančni perspektivi, kjer je za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij namenjenih 80 milijonov evrov. Največ pričakujem prav od teh sredstev. Pomoč pri prodoru v tujino najbolj potrebujejo mala in srednja podjetja, včasih tudi velika, a večinoma podjetja z do 250 zaposlenimi. Na ministrstvu pripravljamo nabor vseh aktivnosti, saj bomo po optimističnem scenariju s prvimi razpisi začeli črpati še letos, najkasneje pa v začetku prihodnjega leta. Za učinkovito črpanje potrebujemo vse ustanove, s katerimi sodelujemo: od ministrstev do zbornic, klubov in podjetij. Poleg evropskega denarja imamo še nekaj državnih sredstev, letos ima MGRT za spodbujanje internacionalizacije predvidenih 2,1 milijona evrov, kar je razmeroma malo. Ob tem je še štiri milijone evrov namenjenih za Expo, 450.000 evrov za spodbujanje tujih investicij. Zbrali smo še podatke drugih ustanov o predvidenem denarju za te aktivnosti, da ga čim bolj učinkovito razdelimo. Ministrstvo za zunanje zadeve ima letos za promocijske aktivnosti gospodarstva na tujih trgih predvidenih 220.000 evrov, kmetijsko ministrstvo, ki je osredotočeno na Kitajsko, 8000 evrov, GZS 370.000 evrov, OZS pa 320.000 evrov.

Denarja bo dovolj, če Slovenija dobi evropska sredstva, sicer pa premalo?

Točno tako. A tu ni vprašanja, evropska sredstva bomo dobili. Potruditi pa se moramo, da jih dobimo čim prej. Medtem ko se pripravljajo strategija pametne specializacije in drugi dokumenti, mi pripravljamo nabor aktivnosti, ki jih bomo pri črpanju teh sredstev izvajali. Podjetja, predvsem mala in srednja, bomo vprašali po njihovih željah in potrebah, prav tako zbornice in druge deležnike, da skupaj sestavimo nabor aktivnosti, ki bodo sledile ciljem.

Ali glede na dolgoletno sodelovanje z gospodarstvom lahko predvidevate, kakšni bodo ukrepi? Kaj bo drugače za izvoznike?

Ukrepi bodo namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem. Tem bomo poskušali zagotoviti znanje, informacije in analize za vstop na tuje trge ter podatkovne baze potencialnih kupcev. Kot drugo je zelo pomembno povezovanje, tako vertikalno v verigi kot horizontalno v grozde. To je izredno pomembno in tu imamo ogromno rezerv. Glede tega iščemo znanja in izkušnje, tudi v tujini.

Avtomobilski grozd bi bil lahko primer, kako organizirati, denimo, lesarskega?

Avtomobilski grozd je dober primer. Z lesarji smo se o tem že pogovarjali in si takega povezovanja želijo. Uvedli bomo širok nabor aktivnosti, med njimi seveda tudi podporo izhodnim delegacijam in sejemskim nastopom.

Program temelji na črpanju evropskih sredstev, ali to pomeni tveganje?

Da, tudi minister Počivalšek je lesarjem rekel, da je narobe čakati na razpise in potem na podlagi njih začeti delati. Najprej moraš začeti delati in potem, če je možnost za pridobitev denarja, je treba še tega znati pobrati. Poskušali smo najti srednjo pot, med tem, kar si želimo, in tem, kar ponuja Evropa. Moramo upoštevati značilnosti slovenskega gospodarstva, njihove želje, naše prioritete in potem pobrati, kar Evropa v perspektivi ponuja.

Opredeljujete prioritetne, tradicionalne in perspektive trge. Slišati je bilo kritike takega določanja trgov, denimo, tudi glede uvrstitve ZDA in Japonske med prioritete.

Trgi niso naključno opredeljeni, svoje mnenje so povedali zbornice in podjetja. Zakaj so ZDA med prioritetnimi trgi? To državo smo doslej zanemarjali, čeprav ima veliko rast, in gospodarstvo ugotavlja, da imamo precej komplementarnih panog, kjer naša podjetja lahko dosegajo visoke cene. Za IT-podjetja so ZDA odlične, nekatera ameriška podjetja poskušajo še bolj odpreti vrata našim strokovnjakom na tem področju. ZDA so zahteven trg, vanj je treba več vlagati, a danes enostavnih trgov ni več. Drugi vzrok je trgovinski sporazum TTIP. Ne želim prejudicirati, kaj bo z njim, vendar delujemo, kot da bo sprejet in bo vplival na možnosti naših podjetij v ZDA. S tem želimo spodbuditi podjetja, da izkoristijo njegove prednosti. Poleg tega ne gre samo za izvoz v ZDA, ampak tudi za privabljanje tujih investicij. Ameriška podjetja kažejo kar nekaj interesa za vlaganje. Predvidevamo, da bomo do konca leta šli v ZDA predstavit naše investicijske priložnosti. Na področju tehnologije sodelujemo tudi z Japonsko, kjer se povezujemo s Hitachijem. Priložnosti za sodelovanje z Japonsko so tudi v avtomobilski industriji in turizmu.

Ne smemo pa pozabiti trgov EU, kamor največ izvažamo, Balkana in Rusije.

To je druga skupina trgov, torej tradicionalni trgi. V tretji skupini perspektivnih trgov pa so opredeljene določene province na Kitajskem, zvezne države v Indiji ter nekaj centralnoazijskih držav nekdanje Sovjetske zveze, nekatere zalivske države in Iran. Razlika je le v tem, da ima prva skupina z ZDA, Japonsko in Turčijo majhno prednost pred drugimi, recimo glede vlaganj, a na vseh trgih izvajamo aktivnosti zelo jasno in osredotočeno.

V programu sami ugotavljate, da so prvi pogoj za tuje neposredne investicije ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, ki v tem dokumentu niso opredeljeni. Igor Mervič iz Spara je pred kratkim za Sobotno prilogo opisal petletni boj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Te ovire od prostorske ureditve do obremenitve dela poznamo. Kaj bo vlada storila?

Oblikovali bomo one-stop-shop za izvoznike in morda še bolj za investitorje. Ta pomeni, da strokovnjaki tujega vlagatelja, ki prihaja v Slovenijo z namenom sveže investicije ali nakupa podjetja, spremljajo od začetka in mu pomagajo pri vseh začetnih korakih. Torej za hitrejše postopke pri pridobivanju dokumentov, da se investitor ne izgublja po uradih, ampak mu jih mi zagotovimo. Pomagali jim bomo pri zagotovitvi ustreznih kadrov in njihovem izobraževanju. Za izboljšanje pogojev je potrebna medresorska razprava. Trenutno ponujamo nekatere ugodnosti, a svet se hitreje vrti in moramo slediti zahtevam globalnega okolja. Glede tega bo potrebno mnenje ministrstva za finance, ki je ključno pri vprašanju davčnih olajšav. Ministrstvo za javno upravo za odpravo birokratskih ovir pregleduje postopke in ugotavlja, kje se lahko roki skrajšajo. Pomembna je digitalizacija določenih postopkov, ki jo uvajamo. Zavod za zaposlovanje ponuja sredstva za dodatna usposabljanja in prekvalifikacijo kadra, če podjetje potrebuje poseben profil zaposlenih. Lotili se bomo tudi industrijskih con. Želimo izobraziti občinske uprave, da je nesmiselno navijati cene zemljišč ter da je bolje ta komunalno opremiti in jih za privlačno ceno ponuditi investitorjem. Ker se to dolgoročno izplača. Cilj je, da do konca poletja pripravimo akcijski načrt za prihodnji dve leti z aktivnostmi in spodbudami za privabljanje tujih neposrednih investicij. Jeseni namreč nameravamo začeti aktivnosti na nekaterih trgih, kjer bomo predstavljali investicijske priložnosti.

Avstrijska agencija, specializirana za pridobivanje novih podjetij iz tujine, slovenskim podjetjem pošilja vabila, naj pridejo poslovat v Avstrijo, ker imajo boljše poslovno okolje. Program obljublja aktiven in spremenjen pristop k privabljanju tujih investitorjev. Kakšen bo?

Za posamezne panoge in države bomo pripravili unikatne programe. S partnerji v teh državah bomo poskušali organizirati sestanke ne z maso ljudi, ampak z nekaj res pravimi potencialnimi investitorji. V Spiritu spremljajo, ali multinacionalke iščejo možne potencialne lokacije za širitev proizvodnje, da lahko takoj navežemo stik z njimi in se jim osebno predstavimo. Tudi veleposlaništva spremljajo, kje so priložnosti, ko velika podjetja iščejo nove lokacije. Okrepiti je treba pretok informacij, ki mora biti hitrejši. Ljudi je treba pošiljati naokrog, kjer morajo poslušati in gledati.

V zvezi s tem so pomembna diplomatska predstavništva, ki so predvsem v nekaterih državah pomembna za odpiranje vrat izvoznikom. Ali imajo kolegi na zunanjem ministrstvu posluh za širitev svoje mreže, denimo, v srednji Aziji?

Mislim, da se ukvarjajo s tem in poskušajo poslušati gospodarstvo. V Zalivu bi lahko odprli, če ne veleposlaništva, pa vsaj ekonomsko predstavništvo. Mislim, da zelo resno razmišljajo tudi o območju nekdanje Sovjetske zveze. Moje mnenje je, da ne bi smeli zanemarjati Afrike, zgolj predstavništvo v Kairu je premalo. Predvidevam, da bo ponovno imenovani svet za konkurenčnost, vodita ga ministra za gospodarstvo in zunanje zadeve, v njem pa bodo tudi predstavniki podjetij in akademske sfere, dal mnenje o tem in da bo to zaveza, da naredimo te korake.