Tiskane izdaje
Ljubljana − Lastniki Nove Ljubljanske banke (NLB) so potrdili predlagano dokapitalizacijo v višini 381 milijonov evrov, od tega naj bi država s CoCo obveznicami prispevala približno 320 milijonov evrov, 61 milijonov evrov pa naj bi znašal delež belgijske solastnice KBC, ki bo nove delnice NLB kupila po ceni 41 in ne 68,7 evrov kot je bilo sprva predvideno.
Imenovan nov nadzorni svet
Delničarji Nove Ljubljanske banke so na današnji skupščini za nove člane nadzornega sveta banke imenovali Janka Medjo, Klemna Vidica, Mirana Pleterskega, Saša Cundra, Mira Germa, Albina Hojnika, Matjaža Schrolla in Stephana Wilckeja; razrešili pa so dosedanje nadzornike Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča, Jurija Detička, Igorja Mastena, Antona Macuha in Borisa Škapina.
Razrešnice za svoje delo v lanskem letu pa ni dobil nihče od petih članov uprave NLB. Delničarji so sicer o vsakem članu uprave, torej tako o njenem predsedniku Božu Jašoviču kot o ostalih članih − Davidu Benedku, Claudu Deroosu, Marku Jazbecu in Robertu Kleidnienstu −, glasovali posebej.
Jašovič napoveduje težko leto
Pred tem je predsednik uprave NLB Božo Jašovič na skupščini, ki se je začela ob 13. uri, napovedal še eno težko leto in priznal, da so jih dogodki vedno znova presenečali, ker so v banki šibko upravljali s tveganji. Delničarjem je pojasnil, da se ni prijavil na razpis za novega predsednika uprave, da je v odstopu že več kot šest mesecev in da si želi, da bi banka čim prej dobila novega predsednika uprave.
Minister Žerjav o NLB
Na novinarski konferenci po seji vlade je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav na vprašanje, zakaj vlada tudi na današnji zaprti seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ poslancem ni pojasnila, kaj se dogaja v NLB, odgovoril, da zato, ker teh informacij nima. »Problem je, da vlada nima vseh informacij. Žal imamo takšen način upravljanja z državnim premoženjem, da tudi vlada nima vseh informacij, to je grozljivo, da moraš sprejemati odločitve in odgovornost zanje, pa ne moreš priti do vseh informacij. Do informacij, kakšno je dejansko stanje v NLB,« je dejal Žerjav.
»To je grozljivo in pričakujemo, da bomo te informacije vendarle skozi revizijo, ki poteka, končno dobili, sedaj se govori čez palec, toda mi hočemo imeti in to ne samo v NLB v Ljubljani, ampak tudi stanje v NLB podružnicah. Kaj se dogaja v podružnicah v Frankfurtu, v Švici in tudi podružnicah na zahodnem Balkanu. Radi bi vedeli, kakšne so te luknje, a teh podatkov žal vlada DZ ne more posredovati, ker jih tudi sama nima,« je dodal.
Na vprašanje, kdo vladi teh informacij ne da in ali bo vlada te ljudi sankcionirala, je minister Žerjav odgovoril, da jih verjetno bo; v prihodnosti.
Na vprašanje, kako državni predstavniki glasujejo v skladu s pooblastili na skupščini NLB, je tiskovni predstavnik vlade Anže Logar dejal, da že glasujejo v skladu s pooblastili vlade, ker da je stopnja zaupnosti že umaknjena.
