Tiskane izdaje
Ljubljana - Janne Hajunpää, vodja upravljanja terjatev na DUTB, je za RTV Slovenija včeraj o Savi med drugim dejal, da je obstoj nelikvidne družbe lahko edino v interesu uprave družbe.
V Savi so se tako danes odzvali na Hajunpääjeve izjave, ki so jih označili za zavajajoče. Njegovo mnenje, da je bil predlog prestrukturiranja, ki ga je predložila Sava »skrajno neprofesionalen načrt«, so označili za neresno, saj je bil predlog narejen izhajajoč iz študije, ki jo je pripravila svetovalna družba iz ZDA, posebej specializirana za področje turizma: »Študija in sam predlog seveda ne govorita le o razvoju družbe Sava Turizem, ampak predvsem o učinkih, ki jih lahko prinese povezovanje te družbe z drugima dvema turističnima družbama (Istrabenz Turizem in Hoteli Bernardin), v katerih ima Sava kapitalske deleže. To dejstvo namreč Harjunpää namerno ali nenamerno preskoči, zaradi česar tudi očitno ne želi govoriti o vlogi Save v procesu
povezovanja (konsolidacije) teh treh turističnih družb,« so zapisali v Savi in poudarili, da bo prav to povezovanje na samostojni osnovi v naslednjih letih prineslo močno povečanje premoženja družb.
Glede izjav, da so revizorju, s katerim je DUTB samostojno v imenu uprave Save, podpisal pogodbo, onemogočili pričetek dela, pojasnjujejo, da je že v zaključni fazi revizija, ki jo že opravlja revizor, prav tako uvrščen v skupino »big 4«. Odločitev uprave Save, da isti revizijski postopek opravlja le en revizor, ne pa da ima vsak upnik svojega revizorja, temelji tudi na strokovnem mnenju, ki ga je Sava dobila od Agencije RS za javni nadzor nad revidiranjem: »Torej niti slučajno ne gre za to, kot zavaja gospod Harjunpää, da uprava Save ne želi neodvisne revizije, ampak za strokovno utemeljen in profesionalen pristop uprave Save,« so poudarili.
Trditev Harjunpääja, da je DUTB priskrbela gotovino Savi, pa ni samo zavajanje, ampak čista neresnica, so zapisali v Savi. Trdijo, da je družba likvidna in je v zadnjih štirih letih bankam plačala preko 140 milijonov evrov glavnic in obresti.
Ponovno so poudarili, da se je skupini predlagateljev prisilne poravnave šele na osnovi sklepa sodišča formalno priključila tudi DUTB. Sodišče je apeliralo na vse upnike, da tvorno sodelujejo, da bi čim prej prišli do skupnega predloga načrta finančnega prestrukturiranja Save, »na žalost pa DUTB, kot le en izmed osmih predlagateljev
prisilne poravnave, z drugimi ne želi sodelovati, ampak želi načrt finančnega prestrukturiranja Save pripraviti sama, o čemer pričajo tudi ustrezni zapisniki,« navajajo v današnjem odzivu.
Prodaja delnic Gorenjske banke že prvotni del prestrukturiranja
»Prodaja deleža (delnic) Save v Gorenjski banki je bila že sestavni del načrta v postopku preventivnega prestrukturiranja in bo seveda tudi del načrta finančnega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave, saj mora Sava zaradi vračanja dolgov prodati svoj finančni steber, njena razvojna strategija pa je povezana s turističnim stebrom. Sava je s prodajnim postopkom pričela že junija, vendar ga je DUTB zaustavila z argumentacijo, da mora prav DUTB aktivno sodelovati pri prodaji Gorenjske banke, Banka Slovenije pa je prodajo s svojo najnovejšo odločbo ponovno aktivirala z jasno zahtevo, da je treba prodajo končati v zelo kratkem času, v šestih mesecih,« so pojasnili dogajanje v zvezi z Gorenjsko banko.
Za konec so zapisali, da poskuša Janne Harjunpää z insinuacijami v zvezi z odnosom med Savo kot lastnikom, in Savo Turizem kot odvisno družbo, ponovno utrjevati že mnogokrat s strani DUTB izrečeno trditvijo, da Sava izčrpava svojo hčerinsko družbo, ki zaradi tega ne more vlagati v vzdrževanje in razvoj.
»Sava ne izčrpava Save Turizma, kar smo v svojih izjavah že nekajkrat poudarili. Vse to je razvidno tudi iz denarnih tokov in objav ter poročil, ki jih mora Sava kot kotirajoča družba javno objavljati,« poudarjajo v Savi in navajajo, da ima skoraj 100 milijonov evrov kapitala, razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA kot kazalnikom finančne trdnosti pa bo konec leta 2015 na račun poplačil finančnih obveznosti in izboljšanja EBITDA za preko 80% primerjalno na leto 2011 znašalo 3,1, družba pa ima tudi visoko bonitetno oceno.
