Tiskane izdaje
Oboje ima seveda svoje pluse in minuse, ključno pa je, da podjetjem pomagajo poslovati bolje in predvsem učinkoviteje. Odlašanje s prehodom na novodobne IT-platforme se res ne izplača.
Sedanje stanje IT v številnih slovenskih (in tudi tujih) starejših podjetjih ni zavidanja vredno. Informatiki se zdijo naključnemu obiskovalcu pravi čarovniki, saj morajo upravljati kompleksnost starejših sistemov in jih povezovati z novimi rešitvami in funkcionalnostmi. Direktorji informatike v starejših podjetjih so venomer v dilemi – katero predpotopno rešitev bi lahko za vedno pozabili in nadomestili z novejšo. Ta izziv je posebej pereč v nekaterih bančnih in proizvodnih okoljih. Predvsem zato, ker je navadno vse prej kot poceni, pa tudi zato, ker ponudniki v primeru starejših in razdrobljenih rešitev brez ustrezne dokumentacije neradi jamčijo za povsem uspešno nadgradnjo. Posebno v IT-okoljih, ki so močno prilagojena posamezni organizaciji in njenemu načinu dela.
Pred 15 ali 20 leti področje poslovne programske opreme niti približno ni bilo tako zelo razvito, kot je danes. Podjetja niso mogla preprosto najti programa za svoj način dela, zato so ga razvila – bodisi s pomočjo hišne informatike ali pa zunanjega partnerja. Sčasoma so te rešitve postale prava nočna mora, ne le z vidika vzdrževanja (tako strojne kot programske opreme), temveč tudi glede nadgradljivosti, povezljivosti in varnosti. Zamenjava takšnih rešitev ni preprosta, navadno zahteva več časa, težko pa si predstavljamo, da bi storitveno ali proizvodno podjetje za teden dni ali več tednov prekinila svojo dejavnost.
Sistem ERP kot temeljni kamen poslovanja
V preteklosti so se v velikih podjetjih zasidrali obsežni in razdrobljeni (nepovezani) sistemi ERP, ki jih je bilo skoraj nemogoče zamenjati, saj se njihove lovke dotikajo vseh oziroma vsaj večine poslovnih procesov. Ti sistemi danes predstavljajo razvojni zid, ki ga bo treba podreti. Podjetja se vedno bolj usmerjajo v svetovno uveljavljene integrirane ERP-sisteme, ki na podlagi najnovejših tehnologij omogočajo prehod na poslovanje v realnem času in s tem spreminjanje poslovnih modelov z namenom ohranjanja konkurečnosti.
Ponudniki rešitev ERP, kot so SAP, IBM, Microsoft in drugi, intenzivno investirajo v tehnološke inovacije, ki spreminjajo upravljanje poslovanja tako, da lahko pokrivajo tako klasične poslovne procese in hkrati omogočajo izkoriščanje istih platform za namene interneta stvari (IoT) in povezovanja v oblak. Takšna kombinacija namreč omogoča dolgoročno stabilnost sistemov in postopno uvajanje novosti v istem sistemu brez potrebe po njegovi (ponovni) zamenjavi.
»Ključno je, da podjetja najprej poskrbijo za uvedbo celovitega in predvsem integriranega sistema ERP za najpomembnejše poslovne procese, pozneje pa podporne procese pokrijejo z oblačnimi rešitvami. V Sloveniji osnovni poslovni sistemi zvečine še niso prestavljeni na najnovejše platforme, zato se o oblačnih rešitvah že več let veliko govori, dejanske rabe pa je v primerjavi z razvitimi trgi zanemarljivo malo. Razlog je, da je prevladujoče merilo odločanja (še) vedno le cena, redkokdo pa se loti razumevanja ter izračuna poslovne vrednosti, ki jo integriran sistem prinaša, saj takšen pristop zahteva veliko večjo angažiranost deležnikov,« pravi Peter Plesničar, direktor področja Business-Line v podjetju Actual I. T..
Oblačna prihodnost
Na sisteme za upravljanje poslovanja danes še najbolj vpliva dinamična okolica. Računalniški oblak, analitika ter želje po večji preprostosti od ponudnikov rešitev ERP zahtevajo velike spremembe. Tudi trenda vsenavzoče mobilnosti in nošenja lastnih naprav v poslovna okolja sta »skregana« s klasično implementacijo sistema ERP, ki še najbolj spominja na postavitev sicer zelo zmogljivega stroja v proizvodnjo. Če hočemo s takšnim strojem delati povsem druge izdelke, ga bomo morali močno spremeniti, čeprav je vsem jasno, da bi bila edina prava pot zamenjava.
Še celo informatiki včasih začudeno opazujejo, s kakšno hitrostjo se IT seli v računalniške oblake. Ne le strojna infrastruktura, tudi poslovna programska oprema se spreminja v storitev, ki jo podjetjem za mesečno naročnino servira »računalnik nekoga drugega«.
Da je v oblaku resnično prihodnost računalništva, dokazujejo številne izjemne naložbe računalniških velikanov in znanih korporacij. Celo ameriški velikan s področja videovsebin Netflix je pred kratkim sporočil, da je zaprl svoj zadnji podatkovni center – danes vse IT-vire najema pri specializiranih ponudnikih, saj je to zanj tudi ceneje, osredotoča se le na lastno storitev in ustvarjanje dodane vrednosti. Prehod IT v oblak je za številna podjetja strateška odločitev. Za finančnega direktorja so stvari jasne, ta bi IT-okolje selil v oblak že včeraj, vodstva in informatiki pa so tradicionalno bolj navezani na svoje hišno postavljene strežnike in podatke.
Hibridni model
Kaj to pomeni za sisteme ERP? Scenarija sta dva. »Uveljavljajo se hibridni modeli, kjer jedro sistema ERP dopolnjujejo rešitve v oblaku, najpogosteje so to prodajni procesi v okviru rešitev CRM in procesi upravljanja talentov v sklopu rešitev HRM. Oblak je edina logična izbira na področjih, kjer imata ključno vlogo hitra uvedba rešitve in takojšnja mobilna uporabniška izkušnja,« dodaja Plesničar.
Drugi scenarij seli tudi ERP v oblak in ga tam povezuje z različnimi aplikacijami, ki so prav tako na voljo kot storitve iz oblaka. V podjetju ostanejo le še najbolj kritični podatki, ki se prek varnih povezav prenašajo v obdelavo v oblak.
Nov izziv – integracija oblaka z zalednimi rešitvami
Kombiniranje lokalnih in oblačnih rešitev prinaša nove izzive, predvsem pri integraciji starejših in novejših rešitev ter upravljanja avtorizacij. To je izziv celo za ponudnike, saj potreba po obvladovanju posameznih rešitev narekuje večjo specializacijo, hkrati pa mora ponudnik stranki ponuditi celovito in integrirano rešitev.
»Actualova strategija razvoja področja poslovno-informacijskih sistemov je močno povezana z naložbami v razvoj kadrov in pridobivanje potrebnih znanj. ERP je še vedno vsekakor jedro vsakega podjetja, vendar se že intenzivno usmerjamo tudi v migracije na platformo poslovanja v realnem času (kakršna je, denimo, SAP HANA) ter na hibridne modele integracije ERP z oblačnimi rešitvami za upravljanja odnosov s strankami (na primer SAP Cloud for Customer) in rešitvami za upravljanje človeških virov (na primer SAP SuccessFactors). Actual I. T. svojim strankam omogoča dostop do najnovejših platform in rešitev v različnih kombinacijah – od samostojne rešitve do hibridne izvedbe ali v celoti oblačne rešitve,« pojasnjuje Arman Koritnik, predsednik uprave družbe Actual I. T.
