Tiskane izdaje
Žiri – Konec julija bo znano, ali bo šla Alpina v prisilno poravnavo. Kranjsko okrožno sodišče naj bi namreč do takrat odločilo, ali je Alpinin predlog, po katerem bi DUTB, Abanka, SKB in banka Hypo vsaj devet milijonov evrov oziroma največ 15 milijonov evrov konvertirale v lastniške deleže družbe in tako postale stoodstotni lastnik, ustrezen ali ne. Če sodišče soglasja ne bo dalo, bo stekel stečajni postopek.
Kot poudarja direktor Alpine Matjaž Delopst, ne gre za klasično poravnavo, saj ne vpliva na dobavitelje, ampak se nanaša le na banke, ki so podjetju posodile denar. Prisilna poravnava se dotika le finančnih dolgov matične družbe, ki jih je za 31 milijonov evrov. »Upamo, da bomo po uspešni prisilni poravnavi in konverziji dela finančnega dolga v lastništvo končno dobili tudi možnost pridobitve prepotrebnih likvidnih sredstev za obratni kapital. Zadnja leta so bila res težka, pa smo kljub vsemu še živi, ne samo to – postali oziroma ostali smo ambiciozni,« pravi Delopst. Neuradno naj bi Alpina nujno potrebovala tri milijone evrov obratnih sredstev.
Alpina je z bankami dalj časa iskala rešitve za prestrukturiranje dolga, ki na ravni skupine Alpina znaša kar 42 milijonov evrov. Ta prezadolženost delno izhaja tudi iz menedžerskega prevzema. Delopst, ki je po umiku Matjaža Lenassija prevzel vodenje Alpine avgusta 2012, prej pa je bil tehnični direktor v tem podjetju, pravi, da je bilo jasno, da brez reorganizacije financiranja ne bo šlo. »Banke pa so nam z odlogom plačila obresti lani in letos pomagale pri preživetju. Zadevo je presekala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je zahtevala vračilo posojila in tako pospešila zadevo, ki bi se prej ali slej zgodila,« pojasnjuje predsednik uprave.
Na DUTB je bilo že prenesenih 13 milijonov evrov Alpininih dolgov, kmalu pa naj bi bilo nanjo preneseno še 14 milijonov evrov terjatev Abanke. Tako naj bi DUTB upravljala 27 milijonov evrov terjatev, za 4,7 milijona evrov jih ima še banka SKB, manjši znesek pa Alpina dolguje tudi banki Hypo.
Kranjsko okrožno sodišče je 9. julija za upravitelja prisilne poravnave imenovalo Veljka Jana, s katerim se je vodstvo Alpine že sestalo. Vodstvo pa je o predlogu prisilne poravnave 12. julija seznanilo tudi zaposlene v Žireh. Ti že štiri leta prejemajo minimalne plače, brez prevoza na delo in dodatkov za delovno dobo, je to neto od 450 do 550 evrov neto.
Zaposleni v Alpini prejemajo redne plače, prav tako tudi omenjene dodatke. Kot je pojasnil direktor Matjaž Delopst, podjetje 60 delavcem od 357 zaposlenih v Alpini doplačuje razliko do minimalne plače, v prodajalnah pa 35 delavcem od skupno 142 zaposlenih.
»Plače so bile doslej redne in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Naročil je, kot pravi direktor, več, kot jih je bilo v Alpininih najbolj zlatih časih. Vendar nas ne skrbi le ohranitev delovnih mest v Žireh, ampak tudi v Alpininih trgovinah. Banke bodo morale nekaj narediti in upamo, da bomo potem, ko bodo postale lastnice, od njih dobili od dva do tri milijone evrov, da bomo s tem denarjem med drugim odplačali tudi obresti,« je včeraj za Delo povedal eden zaposlenih, ki ni hotel biti imenovan.
Direktor Delopst je prepričan, da je Alpina, glede na poslovne rezultate in napovedi, ki predvidevajo od tri- do petodstotno letno rast, zmožna v 10 letih odplačati polovico bančnih dolgov. Letos si Alpina, ker ima dovolj naročil, obeta dobro poslovanje, ob 49,6 milijona evrov prihodkov od prodaje načrtuje 1,2 milijona evrov dobička iz poslovanja, zaradi slabitev pa ji grozi kar 14 milijonov evrov čiste izgube. Alpina v Sloveniji zaposluje 500, v skupini skupaj 1800 ljudi. Septembra Alpina načrtuje predstavitev novega čevlja za alpsko smučanje, pripravljen pa je tudi nov čevelj za tek na smučeh.
