Tiskane izdaje
Finančna uprava (Furs) je zaradi neplačanih prispevkov v tovarni Polzela začela postopke izterjave. Družba ima od 29. julija blokirane račune, 260 delavcev je že več kot teden dni na dopustu. V Polzeli kljub temu zatrjujejo, da je rešitev možna, čeprav kaže inventura slabše stanje, kot so ga prikazovala prejšnja poslovodstva.
Neplačani prispevki
Polzela je imela konec julija 537.000 evrov davčnega dolga. Prispevki za marec, april, maj in junij so bili plačani le delno. To pomeni, da od začetka pravnomočne prisilne poravnave nikoli niso v celoti poravnali svojih obveznosti. Takoj po koncu prisilne poravnave je z mesta predsednice uprave sporazumno odšla Karmen Dvorjak, nasledil jo je Branko Krašovec, ki ga je v Polzelo pripeljala prav ona. Krašovca je v začetku julija zamenjal Matjaž Trtnik, vendar ga je že 17. julija zamenjal v začetku julija izvoljeni predsednik nadzornega sveta družbe Peter Kunstič. Komaj je začel mandat, že se je soočil s stečajno grožnjo. Rešuje, kar bi moral rešiti že Krašovec, saj je bil rok za plačilo davčnega dolga Fursu junija. Kunstič je prepričan, da se Polzela lahko reši, zato je o težavah obvestil vlado s premierom Mirom Cerarjem na čelu. Povedal je, da se je sestal tudi z direktorico celjskega finančnega urada Zvezdano Gržina, ki je imela v preteklosti dobre odnose s Karmen Dvorjak.
V Polzeli so predlagali, da bi prvi del davčnega dolga, 305.000 evrov, plačali s prodajo nepremičnine, za poplačilo preostalega dolga bi vzpostavili zavarovanje na strojih in opremi, davčni dolg bi odplačevali od novembra do najkasneje avgusta 2016. Furs ima očitno dovolj odlašanja plačevanja prispevkov v Polzeli in je (za zdaj) zavrnil predlog plačila dolga. Kunstič pa ni izgubil upanja: »Kar je storil Furs, je nerazumno dejanje.«
Kako je možno, da je Polzela v tako hudih težavah le pet mesecev po končani prisilni poravnavi, pojasnjuje Kunstič: »Že ob koncu prisilne poravnave so morali vedeti, da prispevki v prihodnje ne bodo mogli biti plačani.«
Kaj je Karmen Dvorjak delala v času prisilne poravnave, ko je država Polzeli odobrila milijon evrov državne pomoči, letos pa še pretvorila 922.000 evrov v kapital, Kunstič še ne zna odgovoriti: »Takoj smo začeli pregledovati stanje, ki pa je drugačno kot na papirju. Podvomili smo o zalogah, njihovi vrednosti, terjatvah, zato smo že začeli inventuro. Pokazalo se je, da so bili podatki, ki jih je poslovodstvo v preteklosti dajalo nadzornemu svetu, vsakič drugačni. Poslovni rezultati so vsaj za četrtino slabši. Promet se je v dveh letih prepolovil. Sem pa prepričan, da bi lahko dvignili prodajo.« Tudi zato so v družbi že pristopili k ponovnemu celovitemu prestrukturiranju.
Na problem financ v Polzeli je DUTB, takrat ena najpomembnejših upnic, opozarjala že med prisilno poravnavo in predlagala, da bi Dvorjakova angažirala svetovalca za finance; slednja se za to ni odločila. Kunstič je povedal, da so imeli v DUTB v mislih prav njega. Dodal je, da je njegova naloga dobro preveriti preteklo poslovanje. »Tudi tožbe za odškodninsko odgovornost niso izključene, ampak vprašanje je, ali bomo imeli dovolj resursov. Najprej moramo rešiti družbo.«
Negotova usoda
Država, ki je po pretvorbi terjatev v kapital v Polzeli dobila 30-odstotni delež, je podjetje že reševala. Ali bo vlada uslišala sindikate, delavce, polzelskega župana Jožeta Kužnika in predsednika uprave, ki so jo prejšnji teden zasuli s prošnjami po vnovični rešitvi, še ni znano. Že ta teden naj bi bilo jasno, ali bo družba obstala ali ne. Kunstič medtem dela naprej, saj naj bi imeli precej naročil: »Tudi Falke, s katerim si je Dvorjakova nakopala sodni spor, se je vrnil in vedno več delamo z njimi.«
