Ustavno sodišče o poštenosti sojenja pri T-2

Ljubljana – Ustavno sodišče je začasno zadržalo stečajni postopek nad družbo T-2. Za uporabnike storitev oziroma naročnike, pa tudi za dobavitelje, poslovne partnerje, zaposlene in celo poslovodeče se vsaj do nadaljnjega nič ne spreminja. Tudi položnice je treba plačevati.

Ustavno sodišče v napovedani prednostni obravnavi ne bo odločalo o upravičenosti stečajnega postopka nad T-2, temveč o tem, ali je bila v predhodnem sodnem postopku oziroma ob odločitvi višjega sodišča, da se stečajni postopek začne, kršena pravica do ustavno zagotovljenega enakega varstva pravic. Po mnenju lastnikov T-2, družinskega podjetja Krčevih Garnol, je namreč višje sodišče, ki je odločilo nenavadno hitro in v povsem spremenjeni sestavi senata, »samovoljno in arbitrarno odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse brez ustrezne argumentacije«.

Začasno zadržanje stečajnega postopka do odločitve ustavnega sodišča in morebitnega novega odločanja višjega sodišča je po mnenju strokovnjakov ustrezna varovalka vrednosti podjetja. Primer T-2 je v slovenski stečajni praksi poseben, dejansko unikaten, saj podobnih zgledov praktično ni. Takih nadaljevanj poslovanja je izredno malo, lahko bi bil primer Aero, a ga žal ni bilo moč prodati v celoti, sedaj pa se znanje izgublja.

Poslovanje družbe T-2 je bilo namreč po zaključku postopka prisilne poravnave februarja 2012 pozitivno, predvidevanje, da bi bilo pozitivno delujočo družbo moč prodati v celoti, pa je povsem realno. Tako predvidevajo tudi v DUTB, kjer že vse od prevzema terjatev od NLB zahtevajo stečaj T-2, češ da ne posluje po v prisilni poravnavi potrjenem finančnem načrtu. Lastniki in (vsaj nekateri) strokovnjaki pa trdijo, da se finančni načrt izpolnjuje, da NLB oziroma sedaj DUTB zaradi neizpeljanega postopka zavarovanj posojil ni več ločitveni upnik in da bo tako kot vsi ostali navadni upniki poplačan 44-odstotno v letu 2021.

Telekomunikacijsko družbo T-2 tako še naprej vodi stečajna upraviteljica Danica Čuk – vodila je tudi lansko dvomesečno stečajno epizodo. Temeljna skrb stečajne upraviteljice je v tem trenutku karseda nemoteno poslovanje družbe. Zato pravzaprav nastopa v vlogi krizne menedžerke, za tekoče vodenje poslov pa je najprimernejše »predstečajno« poslovodstvo, ki ima znanje in pozna dobavitelje, s katerimi sodeluje že leta. Ob morebitnih kadrovskih spremembah bi se z uvajanjem po nepotrebnem izgubljal čas. Če pa bi karkoli pokazalo na zlorabo s strani prejšnjega poslovodstva, ima stečajna upraviteljica v rokah vsa orodja, da ukrepa.

Kaj pravijo finančni strokovnjaki?

Ustavno sodišče­ bo v prednostni obravnavi odločalo, ali je višje sodišče – ko je sredi dolgega in vročega poletja ekspresno spremenilo svojo niti eno leto staro odločitev in tudi odločitev nižjestopenjskega sodišča ter začelo stečajni postopek družbe T-2 – kršilo pravico do poštenega sojenja, saj svojih stališč niso ­mogli predstaviti niti lastniki niti T-2.

Kako bo odločilo ustavno sodišče, ni znano – odločalo pa bo izključno o tem, ali je bilo sodno varstvo zagotovljeno. Stečaj T-2 zahtevajo v DUTB, češ da družba ne izpolnjuje v prisilni poravnavi potrjenega načrta finančnega prestrukturiranja. Glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Månsson napoveduje, da bo DUTB s prodajo (stečajem) dobil veliko več denarja, kot če bi čakali na poplačilo leta 2021.

Drugi finančni strokovnjaki, nasprotno, menijo, da se načrt v vseh bistvenih prvinah izpolnjuje in da ebitda zadovoljivo narašča. Prof. dr. Krešo Puharič meni, da bi bilo strokovno primerneje namesto statičnega prikaza, osredinjenega na dolgoročna sredstva, ki ga je uporabilo višje sodišče, uporabiti dinamični prikaz možnih dolgoročnih virov financiranja, saj bi se tako zlahka ugotovilo, da »stečaj ni ne primerna in ne utemeljena rešitev«.

Ebitda velja za enega najpomembnejših kazalnikov kakovosti poslovanja. V T-2 so pred uvedbo stečajnega postopka za letos načrtovali ebitda v višini 18,9 milijona evrov, za četrtino višji kot lani, zdaj pa naj bi bil po napovedih lastnikov iz družinskega podjetja Krčevih Garnol okrog 17 milijonov evrov.

Stečajna upraviteljica Danica Čuk je od uvedbe postopka že dobila dovoljenje sodišča za nadaljevanje poslovanja, vložila pa je tudi predlog za odobritev začasnega predračuna stroškov v zvezi z nadaljevanjem poslovanja. Ustavno sodišče je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da samo zaustavitev nadaljnjih stečajnih dejanj brez možnosti nadaljevanja poslovanja lahko ogrozi nadaljnji obstoj te družbe.

Naprodaj bo dobro podjetje

T-2 bo tako kot doslej naročnikom zagotavljal storitve v enakem obsegu in kakovosti ter izpolnjeval obveznosti do dobaviteljev, drugih poslovnih partnerjev in zaposlenih na podlagi veljavno sklenjenih poslov. Izključeni pa so investicijski posli.

Upraviteljica Danica Čuk, ki je zdaj edini zakoniti zastopnik T-2, d. o. o. – v stečaju bo zdaj poskušala optimizirati stečajno maso, da ne bo prevelike škode, če bo stečaj (spet) preklican. Ko bo – če bo – odločitev o stečaju dokončna, bo morala stečajna upraviteljica v enem mesecu predlagati prodajo premoženja.

Nadaljevanje poslovanja T-2 je možno le, če se bo prodajalo kot poslovna celota. V tem primeru bi lahko kupec tudi takoj nadaljeval poslovanje, uporabniki pa sprememb spet ne bi čutili. Če pa stečajni upraviteljici družbe v enem letu ne bi uspelo prodati kot celote, morajo poslovanje prekiniti, družbo pa (raz)prodati po delih.

Morebiten prodajni postopek mora biti seveda povsem transparenten, pravzaprav enak, kot je bil prodajni postopek za Telekom Slovenije. S to razliko, da je T-2, poleg tega da je delujoče podjetje in tretji operater na trgu, brez dolgov, kar je za kupca lahko zelo zanimivo, ne le za strateške, tudi za finančne vlagatelje. Pri T-2 bosta kupce, posebej finančne sklade, zanimala samo poslovanje in možnost kasnejše (pre)prodaje za največ ­denarja.

V primeru stečajne prodaje T-2 kot celote bi odnose z upniki, tudi tistimi iz prisilne poravnave – to je tudi DUTB – še naprej urejala stečajna upraviteljica, ki bi jih poplačevala iz kupnine. Prikrajšani pa bi bili verjetno sedanji lastniki, ki so poleg lastnega kapitala v T-2 ob prevzemu vložili tudi svoje terjatve.